Pisarije

Kako prestopiti Rubikon?

2008-03-24T14:58:00.003+01:00

Sobo bi moral nujno prezračiti. Tudi po nakupih bi se moral odpraviti, a trenutno se je nahajal v takšnem nečimrnem razpoloženju, da ga plavanje med ljudmi ni prav nič veselilo. Prejšnjo sredo, torej dobrih deset dni nazaj, takrat, ko se je zadnjič odpravil iz stanovanja, je spoznal da je postal skrajno odtujen tujec. Eksistencialistov in marksistov sploh ni poznal, zato se odgovor na ta nova občutenja ni mogel skrivati v kakšnih poglobljenih motritvah v stilu človekove absurdne vrženosti v svet ali pa njegovega deliričnega dojemanja realnih eksistenčih razmerij. Ne, zanj ni veljalo nič od naštetega, pa saj niti ni bil tip človeka, ki bi se s takšnimi zadevami sploh ukvarjali. Celo tiste gimnazijske ure sociologije pri katerih bi lahko o tem nekaj malega zvedel je raje prespal oziroma fantaziral o spanju s sošolkami. Še posebej všeč mu je bila Juliet, dejstvo da tega v resnici nikoli ni zvedela niti ni tako zelo pomembno.

Pomembno bi bilo namreč zgolj v primeru, da bi imeli opravka s polrazvitim vretenčarjem, ki v svet bulji skozi dva pepelnika, socialne odnose nadomešča s še posebej ljubečo obravnavo mikročipov in čigar delo je vsaj tako vznemerljivo kot izum troslojnega papirja- super reč za uporabnika, a kaj neposrečena referenca za izumitelja.

Ne, v našem primeru ni šlo za takšen tip modernega rudarja, ki zakopan nad zemljo rudari po medmrežju. Opravka imamo s precej bolj izmuzljivim karakterjem čigar vsebine ne moremo prostodušno zabrisati v ta ali oni predal. Nemara bi ga lahko najbolje opisali s sledečo, zanj tako značilno prigodo… Nekoč so ga prijatelji pozvali naj si zamisli in čim natančneje opiše, prvo kocko, ki mu pade na pamet. Šlo naj bi za psihološki test, ki naj bi odražal posameznikovo osebnost oziroma vsaj delček le te. Tovariši in tovarišice so se razgovorili o malih in velikih kockah, takšnih in drugačnih materialov. Nek starejši znanec, ki je bil znan po tem, da se nikdar ne zmoti, si je zamislil velik granitni blok, spet druga drobna deklica je opisala majhen darilni paket zavit v živobarven celofan. On (in kako zelo je bilo to zanj v resnici značilno) si je zamislil rubikovo kocko. Tega, da je šlo za takšen tip rubikove kocke, ki ga je bilo nemogoče rešiti najbrž niti ni potrebno poudarjati. Dejstvo pa je, da je v zadnjem času doživljal takšno barvno kombinacijo, ki mu je povzročala nemalo preglavic, a v isti sapi barvnega kolaža je doživljal stvari za katere si nikdar pred tem ne bi predstavljal, da so mogoče. Včasih je z določeno otožnostjo sanjaril o časih, ko je bilo življenje še bolj preprosto, a tovrstne infantilizme je vedno znova v kali zatrl, še predobro se je zavedal, da mu je oživljanje spominov v resnici več povedalo o njegovem zdajšnjem stanju kot pa časih na katere so se v resnici nanašali.

Ne, namesto tega je svoje bojazni in tegobe raje prevalil na nekoga drugega in ker si nikdar ne bi drznil z njimi obremenjevati svojih najbljižjih, mu je pri temu najbolje služil papir. Za tega je kaj hitro ugotovil, da resnično prenese vse, prav to pa je bilo tisto, kar je iskal. S papirjem sta tako kaj hitro postala dobra prijatelja. Resnici na ljubo je potrebno priznati, da kot tak niti ni bil pretirano zahteven, mirno in potrpežljivo je čakal nanj, bil tabula rasa dokler je bilo to potrebno in postal popisan list papirja, ko se je to njemu zdelo primerno. Pisanje je nanj vplivalo resnično blagodejno, nekateri so jemali pomirjevala, drugi so kot parne lokomotive sopihali v takšnih ali drugačnih športnih izzivih, tretji sploh niso imeli energije za spopadanje s tovrstnimi težavami, a so se navkljub temu prav pristno čudili temu, da se utapljajo v dolili solz. Zanj pa je bilo vse našteto popolnoma nepotrebno, v roke je vzel svinčnik in papir in voila, vse nerazrešljivo se je spreminilo v prah. Dodatna pozitivna eksternalija takšnih zapisov je bil tudi nekakšen nekrolog, senca vseh preteklih težav s katerimi se je soočal in nenazadnje tudi evidenca napredka, ki jo je vodil v zvezi s tem. Nadvse nadležno mu je namreč bilo, če se je moral z eno in isto težavo spopadati vedno znova in znova.

Navkljub temu pa so obstajala področja katerih navkljub strogosti do samega sebe ni bil sposoben razrešiti in se je vedno znova lovil v lastne zanke. Zavoljo tega se je na neki točki odločil, da ne bo pisal več samo kratkih in udarnih izpovedi, temveč, da se bo poskusil še v formi dialoga. Izpod njegovega peresa se je rodil sledeči pogovor:

A: „Bolan od ljubezni. Življenje žvrklja naša čustva. Je sploh še kdo sposoben razumeti ta fenomen? Kako daleč bi moral v resnici iti? Smo sploh še sposobni živeti na ta način? Kako dolgo nam bo še uspevalo? Resnično bi si želel nekaj iskreno čutiti. Nekaj kjer ne bi bilo potrebno za lepo in zdravih čustev polno življenje postavljati kot britev ostrih meja. Bi lahko v dvoje živela kot celota, kot združitev nekoč davno izgubljenih polovic, ki sta bili ustvarjeni druga za drugo?“

K: „Tega o čemer govorite jaz ne čutim. Povem vam lahko le nekaj malega o nekaterih klasičnih napakah, katerim zapadate v svojem čustvovanju. Zavedati se morate, da so vse to v kar globoko in iskreno verjamete zgolj teorije, ki velikokrat nimajo prav nobene veze z resničnim življenjem. Nekateri bi dejali, da gre za tančico nevednosti, delirični opiat, ki zastira resnično naravo življenja…
Veste, življenje je v resnici precej kruta stvar, človeku pa je vendarle uspelo to temeljno dejstvo zastreti s tisoč in eno zavesico.”

A: ”V to enostavno ne morem verjeti, zame je to popolnoma nesprejemljivo! Kako sploh lahko govorite o tem, ko gre vendar za čutenje, o čem sploh razmišljate, ko bi morali doživljati. Čemu venec posušenih odgovorov, ko zunaj cvetijo resnični cvetovi. Dionizično bo zmeraj pred apoloničnim!”

K: ”Strinjam se s tisto staro tezo nekega avstrijskega vojaka, da je o stvareh o katerih ne moremo govoriti bolje biti tiho. Mar ni zanimivo, da je ta mož sredi vojne vihre, vkopan v strelski jarek vseeno utegnil najti dovolj časa za pristno filozofiranje, ko pa je obenem tako intenzivno doživljal vseprisotnost tistega drugega temeljnega gona, o katerem na tem mestu sicer ni govora zato o tem raje kdaj drugič…”

A: ”Prav nasprotno, tudi o njem je govora. Mar ne veste, da sta eros in tanatos neločljivo povezana? Le kako bi lahko razumeli ljubezen brez smrti in narobe, smrt brez ljubezni. Lahko v življenju in o življenju sploh kdaj resnično govorimo brez njiju? Mar niso vsi dialogi, ki bi si ju drznili izključevati, zgolj plehko besedičenje, ki je samo na sebi sicer lahko prijetno, a ne more nikoli zapopasti ničesar resničnega?”

K: ”Drži, tudi na tem mestu imate prav, a resnična srž problema se skriva nekje drugje. Vprašal bi vas rad, kakšno je vaše mnenje o temeljnih pogojih v katerih bi se lahko odvijal uspešen diskurz, čigar resničnosti ne bi uničevale tiste temeljne razlike med nami vsemi, ki življenje delajo tako zelo pestro in tako zelo težavno. Nekateri pravijo, da gre pri tem že v osnovi za spodletelo početje, čigar uspešnost lahko gradi šele ta sama začetna spodletelost. Dialektika par excellence, ni kaj.”

A: ”Prav škandalozno racionalni ste! Spominjate me na tistega nacističnega profesorja, ki si je drznil primerjati holokavst s produkcijo zeljnih glav. Navkljub temu pa mu v osebnem življenju, svojega židovskega vprašanja ni uspevalo reševati na nič bolj izvirne načine kot pa vsem drugim dekletom in fantom človeške zgodovine, ki so bili enostavno... zaljubljeni.“

K: ”Na tem mestu vam lahko rečem zgolj to, da se lahko strinjava, da se nikoli ne bova strinjala...“

Ker mu je zmanjkalo idej se je na tej točki odločil za elegantno rešitev in sicer, da dialog konča v aporiji tej klasični strategiji, katere se je Platon tako rad posluževal in je obenem za bralca v isti sapi frustrirajoča in nadvse demokratična saj mu dopušča oziroma ga celo sili v to da sam napiše zaključek.

Prigoda občana P.p.

2007-10-28T12:27:00.000+01:00

Šest majhnih prašičkov je resnobno korakalo po robu kuharjevega lonca.
Pa prvi zabije kajlo: »Tale obara mi prav svinjsko diši, mislim da bom svoje parkeljčke, kar malce pomočil notri!«
Drugi mu odgovori: »V relaciji med strukturo moderne prehrambene industrije in tako imenovanim »malim prašičem« danes zeva nepremostljiva vrzel, zato sem skrajno skeptičen do vaše namere, kolega prašič. Globoko sem namreč prepričan, da čofotanje v obarici ne bo prineselo novega zavezništva med kuharskim in prašičjim razredom« in je seriozno odpujsal naprej po elipsi lonca. V tem trenutku je gromko zaoijnkal tretji, drobna čokata prasetina, oblečena v trenčkot, z baskovsko baretko in grčasto sprehajalno palico. Žareče oglje mu je sililo in neutrudno mežikalo izza pepelnikov s katerimi si je pomagal pri branju predsokratikov.

»Draga kolega, navkljub temu da cenim vajin mladostni angažma, vaju moram opozoriti na nekatere nedoslednosti, ki sta si jih tako mimogrede, kar na horuk privoščila!« v kotičku gobca se mu je malomarno valjala in tlela napol pokajena cigara, ki je žalostno ždela tjavendan in za katero se je zdelo, da prihaja še iz časov zmagovitih pohodov Simona Bolivarja in da že vse od takrat stoično prenaša svoj mizerni obstoj. »Ob vsem vajinem frazarjenju in visokoletečih floskulah sta pozabila, da sploh ne gre za svinjsko obaro, temveč za povsem povprečno telečjo mineštro. Si res lahko privoščimo, da vanjo buljimo kot tele v nova vrata? Jaz mislim, da ne. Celo več, prepričan sem, da gre za eno navadno svinjarijo!« od golega razburjenja je začel besno puhati svoj štrcelj od cigare in ob trenutku nepazljivosti, mu je le ta čofnil v mineštro.
Sedaj so se jim približali še ostale tri pujsetine iz sanitarne komisije, prvi je slavnostno razvil pet metrov dolg pergament, drugi je vmes zatrobental tretji pa zabobnal.V imenu njenega prašičanstva vas vzlic vašega svinjakarstva, katerega opredeljuje in kaznuje sedmi odstavek, tretjega člena, ki v osmem paragrafu jasno...“ Med tem izbruhom uradnjakovščine se je našemu P.p-ju zameglilo pred očmi in brez nadaljnjega omahovanja je omahnil v lonec, v svoj nežen objem ga je sprejela žametna in brbotajoča tema.

Samica, sivina, cviljenje podgan, žarki svobode, zatohlost stoletja ležečih teles.
Nenavaden dogodek-spomin, kot nadležen trgovski potnik vdre v dnevno sobo, skozi vse telesne odprtine mu sili vsiljivost. Iz ušes mu štrilijo visokosenzibilne tipalke, ki po ščurkovsko tipajo in brzijo od lestenca, preko preproge do njenih lakiranih šolnčkov vinsko rdeče barve. Skozi usta se mu vali smejalni plin, ki zastruplja ozračje dehtečih orhidej, pomešano z vonjem praženih jetrc. Orožje množičnega potroševanja, se vrti kot tibetanski mlinček, ponavljajoč mantre starih in slepo odmevajoč v praznino njenega mošnjička. Jezik, ta slinasta anakonda, se je že od njegovega vdora vijačno ovijala okrog prostora in ga delala še bolj neznosno tesnega. Zdaj je že iz vseh koncev in krajev kapljala strupena slina. Nasprotno. Sedela je s prekrižanimi nogami in v med svojimi negovanimi prsti zdolgočaseno vrtela napol izgorelo cigareto. V točno določenih zaporednih trenutkih je mižikala. To zapiranje vek je bilo tako silovito, da ga lahko primerjamo zgolj še z neznosnim loputanjem hrastovih vrat, opuščene poljske blaznice, skozi katero divja veter.

To mižikanje, ki šele v svoji zaprtosti odstre pogled na vse odprte rane, ta odprtost, ki šele v svojem pogledu zarisuje prazgodovino vseh zaprtih pacientov. Med zadnjo vojno je bila blaznica popolnoma opustošena. V atrij je treščila bomba, za katero so kasneje trdili, da je bila namenjena bližnji tovarni streliva. V galopu so se razbežali na vse štiri konce sveta. Diaspora divjih konj, katerih možnosti za udomačitev so bile dokončno izgubljene. Tistim redkim sprehajalcem, ki so od daleč previdno opazovali opuščeno zgradbo je vsakič znova zaledenela kri. Veter je besno tulil po žilah blaznice in v peklenskem tempu zapiral in odpiral hrastovo zaklopko. Parni stroj je zahteval gromozanski davek, v globočinah svojega drobovja je oddelek I.D. skrbel za zmeraj nove žrtve, ki so se metale v njegovo žrelo. so se skrile, plin se je razkadil in kača spodvila. Trgovski potnik je kot prestrašen deček poskušal uiti, vendar se je ob vsej naglici spotaknil ob šolnček in v loku poletel, ter se utopil v telečji obari, ki je mirno ždela in brobtala ob svoji sosedi, praženih jetrcih.V tem trenutku se je čez mesto razlival, kar brezkončen promet.

Kazalec gospodične Juliet

2007-08-15T18:39:00.000+02:00

Posvetimo se zdaj kazalcu gospodične Juliet.
Gre za klasičen primerek kazalca, brez kakršnihkoli škodljivih genskih modfikacij, ki bi ga potencialno uvrščale v kategorijo kazalcev- spačkov
Še več kot zgolj to!
Brez pretiravanja lahko trdimo, da gre pri dotičnem primerku za vrhunsko spojitev celotnega genskega materiala, ki ga je naša omiljena madame pogenovala kot najboljšo življenjsko popotnico. Kot dovršitev dialektičnega procesa med njej ljubim papanom ter njeno rajnko materjo, katerega povsem konkretni rezultat, izvirajoč iz povsem konkretnih akcij je bila spojitev papanovih triindvajset z materinimi triindvajsetimi kromosomi.
Tako gre to.
Lahko bi se spustili v podrobno analizo anatomske zasnove, prekrvavitve, večplastnosti kože, kakovosti nohtne roževine, obarvanosti in jakosti komaj vidnih dlačic ter njih nezanemarljivo funkcionalnost (prav ta podrobnost, v kateri se seveda skriva hudič je kronski dokaz in poslednji alibi za to, da je evolucija ena sama neznansko ostra Ockhamova britev oziroma kot na nekem drugem mestu pravi Wittgenstein stare misli je kot stara jabolka potrebno obrezati vseh gnilih delov, da ostane tisto malo užitne sredice. No, brez skrbi, evolucija namreč nima gnilih delov), morda nas bi lahko zaneslo celo na nekam sumljivo kriminalistično področje v okviru katerega bi se spraševali o natančnih kronologijah in prostorskih kvadriljiranostih kazalca gospodične Juliet in prstnih odtisov, ki ga je le ta v danih trenutkih puščal.
Tako bi lahko izvedeli, da je Juliet že kot majhna deklica videla likvidacijo notranjega sovražnika, ki je bila izvršena v zakotni stranski ulici po kateri se je tisti dan slučajno vračala z vrečo korenja, iz katerega je njena mati pripravljala slastne korenčkove juhice. Njen palec je v družbi z ostalimi prsti tisto dopoldne pustil svojo sled na železnem drogu katerega se je osuplo oprijela.

Izvedeli bi, da je gospodična Juliet dejansko lagala, ko so jo nekaj let kasneje v okviru pripravništva za medicinsko specializacijo vprašali, če je kdaj že videla smrt človeka.
Nemara bi se lahko celo pozabavali s tem, da bi prav po ezoterično nosljali kaj neki pomeni nadvse nenavadna tekstura njenega prstnega odtisa, le kakšno življenje so ji namenile vile rojenice, kakšno usodo ima zapisano v zvezdah, ali so ji planeti naklonjeni ali ne, in tako naprej.
O vsem tem in o še mnogih drugih vidikih bi lahko seveda razpravljali vendar jih na tem mestu zavestno zanemarjamo.
Kazalec gospodične Juliet, prav isti prst katerega Platon v Atenski šoli Aristotlu v poduk moli k višku, isti prst, ki je v Sikstinski kapeli tako blizu a vendar tako neznosno in neznansko daleč,
ter nenazadnje isti prst s katerim je Kratil tako veselo migal, ta isti prst je bil pri gospodični Juliet vendarle radikalno drugačen. Odražal je tisto klasično viktorijansko eleganco in prikupno fanatično puritanstvo, ki mu je vdihovala le še večjo mero gracioznosti.

Juliet je imela razvado, da je medtem, ko je sedela v udobnem fotelju kakšnega elitnega salona s svojim kazalcem nežno in enakomerno podrsavala po robu kozarca, imela prekrižane noge in z rahlo vzvišenostjo motrila svojega sogovorca. Njen pogled je vselej odražal dokajšnjo mero resigniranosti, ki je vedno znova nihala med bojaznijo, da bo pogovor postal smrtno dolgočasen ter strahom, da bo njen naslednji sogovorec še bolj obupen.

Predvsem med ženskami je bila zaradi tega nadvse nepriljubljena, medtem, ko so moški za njo seveda noreli in prav usmiljenja vredno trpeli za njeno naklonjenost, a tudi tiste z najbolj jeklenimi živci je nevzdržno nažiralo enakomerno ciklično podrsavanje kazalca po kozarcu.
Juliet je to seveda vedela in v tem odkrila nekakšen perverzeno sadističen užitek, podobno kot plenilec, ki se še nekaj časa igrivo motovili okrog svoje nemočne žrtve preden je naposled žive ne požre.

Nenazadnje pa je bil kazalec gospodične Juliet tudi instrument razrednega gospostva, česar prav tako ni bilo težko opaziti, z njim je Juliet izvajala vse vrste operacij in zahtevnih fizičnih del, ob tem, da si ji ni bilo potrebno za ped premakniti z mesta. Njen kazalec je bil strah in trepet služničadi, kot dirigentska palčka je završal po zraku ter izdajal surove ukaze svojemu hlapčevskemu orkestru za zadovoljitev lastne kapricioznosti.
Brez pretiravanja lahko govorimo o nekakšni kazalski govorici, katero je Juliet skozi leta mojstrsko dovršila in gorje tistim služabnikom, ki zanjo niso bili pretirano doumljivi...

Lahko le upamo, da je očiščevalni obred dosegel vsaj trohico tega za, kar se izjavlja, v nasprotnem primeru bo teh nekaj mesecev z Juliet resnični pekel.
Nekdo me po hrbtu nagajivo ošvrkne s kazalcem, „O, pa saj to ste vi gospodična Juliet!“.

Tasmanski vrag

2007-08-07T20:35:00.000+02:00

Angleška kolonialna gospoda- svetovni duh ob petih popoldne.
Skozi liste palme je sevalo sonce, okrog glav so nama letele nadležne mušice, soparno ozračje je sprožalo teroristične misli. Nemara je imel Montesquieu prav, ko je zapisal, da so majhni obmorski departmaji s svojo klimo primerni za snovanje nasilnih neoliberalnih prevratov, velike kontinentalne sile pa za njihovo zadušitev, ali pa je bil to nekdo drug
Priznam, z določeno mero zlobe opažam, da lady Juliet po krilu leze Deinopis subrufa, sladostrastno čakam kaj se bo zgodilo. Le kaj bi sam naredil, če bi bil na mestu dolgonožca? Predvsem se ne bi obremenjeval z izpolnjevanjem davčne napovedi temveč bi Juliet nemudoma smuknil pod krilo, tam bi si spletel neprebojno mrežo iz kevlarja in užival ob gledanju Fox news. Morda bi k temu nespodobnemu početju povabil še Achatina fulica. Saj vem, rekli boste teh pa ni v Tasmaniji, ampak za božjo voljo zamislite si svet v katerem bi bilo to mogoče!
Juliet se je vmes seveda že onesvestila, rutinizirano ji dajem umetno dihanje, zdi se mi da nima nikakršne domišljije, le kaj se ta dekleta sploh naučijo v teh zanikrnih viktorijanskih šolah?
Kako biti spodoben?
Morda, vendar bi to pomenilo temeljito in poglobljeno razumevanje nespodobnosti, nemara celo razpravljanje o tistih umazanih rečeh. Predstavljajmo si mlado bledolično Juliet v temačnem karcerju ter baročno zaobljeno redovnico Justine, strogega pogleda, natančno kavdriljiranih kitk, enakomerne rdečeličnosti ter krepkih jošk, ki s strogim glasom citira:
„V družbi se ne izloča telesnih plinov, v kolikor je potreba po le tem, do te mere neobvladljiva, da obstaja možnost nenadzorovanega izpusta, se pred družbo diskretno opravičimo, ter se osamimo- kot je dejal že Marx človek ni zgolj družbena žival, temveč žival, ki se lahko osami samo v družbi- ter si v toaletnem prostoru damo duška“, vendar bodimo iskreni, gre zgolj za premestitev, s tem, da prdimo na samem nismo tega početja naredili nič bolj „znosnega“, nemara nas iz kakšnega kota opazuje celo Deinopis subrufa, ter si misli, ah spet ta Homo sapiens in njegove norčije.
Juliet je med tem prikupno kolcnila in se ponovno osvestila. Morda pa je le prihodnost zate ti nesrečno dekle, a toliko let nesproščenosti, res ne bomo mogli odpraviti čez noč, potrebnih bo vsaj še nekaj mandatov, življenje pa je neznosno kratko.

„Kaj se je zgodilo?“ je hripavo vprašala in me obliznila s telečjim pogledom.
„Ah, nič madame, malce ste omedleli, kdo pa ne bi, če bi mu lezel dvajsetcentimeterski pajek po telesu?“
„Mi dovolite, da si vas takole, khm... oprtam, nekam šibki mi namreč delujete?“
„Vsekakor, kar izvolite, res ste pravi gentleman“ v njenem glasu je bilo čutiti določeno mero tistega plehkega žvenketa, ki smo ga vajeni slišati v pogrošnih romanih s preloma stoletja. Očitno si je gospodična mislila, da lahko, kar takole malce romanstvujeva, takole sterilno, na horuk brez odvečne prisile vsega živega, ki nenehno gomazi, prodira, leze iz vseh možnih lukenj in išče svoje tržne niše. Večno vračanje mutiranega, transformacijski cikel produkcije in reprodukcije.
Iskreno vam povem tale evolucija ni nič drugega kot poslednja varovalka pred ideološko navlako, ki se nam je v teh nekaj tisočletjih nabrala v kolenih. Nič več božje previdnosti, zgolj še neposrednost živega. A do tja je še daleč.
Do takrat pa se vseeno lahko še malce pozabavamo.
Na levi rami imam oprtano Juliet, z desnico, ki se izteka v mačeto pa neusmiljeno izsekavam pot skozi težko prehodni pragozd. Skozi krošnje se podijo opice, vreščijo, se vlečejo za ušesa in so nasploh zelo prvinske. Zrak je vlažen in soparen, čutarica pa prazna.
„Juliet, povejte mi kako vas je zaneslo sem dol, najbrž ste se zavedali, da se spuščate med zaporniško nesnago, ki jo niso hoteli trpeti nikjer drugje na svetu?“
„Verjemite mi, da ni šlo za mojo osebno odločitev, mačeha je papana prepričala, da bi mi koristilo, če bi potovala ter spoznala čim več kultur našega kraljestva“ ha odlično, še več elementov polkvalificiranega romana.
„Se vam zdi, da vam to zaenkrat uspeva? Koliko pigmejcev ste že potrepljali po glavi? Ste pili beduinski čaj? Kako ste se počutili, ko ste na črnem vrancu divjali skozi ameriško prerijo?
So vas indijske ženske lepo sprejele, menda tam obvladajo neko čudovito stvar po imenu Kamasutram? Veste, za vas imam resnično nešteto vprašanj.“
„Ah, res vam ni potrebno biti ciničen. Dobro veste, da nisem doživela nič od naštetega“ res je, to dobro vem. Še zmeraj sva se prebijala skozi džunglo in še zmeraj sem jo nosil na rami, sitaucija je bila nadvse zabavna, zdelo se mi je namreč do se pogovarjam z njeno ritjo, povsem upravično pa bi imela lahko ona natanko taisti občutek in za trenutek se mi nauki viktorjanske šole niti niso več zdeli tako zelo zgrešeni.
„Moje potovanje je bilo v resnici nadvse mukotrpno, že v drugem mesecu plovbe so nam pošle zaloge limon in kislega zelja in kot najbrž dobro veste sta oba pomemben vir vitamina C, brez njega pa obstaja huda nevarnost skorbuta, ki nas je posledično tudi dejansko začel pestiti. Imeli smo veliko srečo, da smo naleteli na oskrbovalno ladjo, drugače bi vsi skupaj ostali brez zob.
S tem pa naših težav še ni bilo konec, ko smo pluli mimo rta Dobre nade so nas obkolile francoske ladje in vnel se je srdit spopad, na nas so streljali z vseh strani, ena od topovskih krogel je zadela tudi jambor in zlomil se je kot trska pod sekiro veščega drvarja...“
„Ah, madame“ sem jo prekinil ter jo postavil na tla „ne tvezite mi neumnost, če ne se bom počutil kot Rosinant. Prepičan pa sem, da ste vešči še kakšnih drugih jezikov, kot je bil tale neposrečen poskus donkihotščine. Sicer pa sva prispela, tako da lahko tole razpravico nadaljujeva kasneje.“
„Kam pa greste, sama se ne bom znašla, saj nikogar ne poznam!“

„Kasneje“ sem malomarno vrgel čez ramo in odkorakal proti pisarni, malce si moram odpočiti od tega čebljanja. Medtem bo zanjo poskrbel Mbeki. Med noge se mi zaplete udomačeni vombat, nadvse posrečena žival, ki me zmeraj znova spravi v smeh. Vsedem se na verando in prižgem pipo, skupaj z dimom odplujejo tudi moje misli.. V roke vzamem košček umazanega papirja na katerega sem včeraj popolnoma nacejen načečkal nekaj vrstic.
Preberem jih.

„...ujet pred lastno hišo, ne najdem vhoda, objema me plašč tesnobe.
Sanje kot polž drsijo po britvi in počasi krvavijo, kapljo za kapljo. V ozadju igra orkester, nocoj drobijo kosti, prvi z majcenim otroškim kladivcem drugi z zidarsko macolo, tretji si jih lomi na glavi. Glasba, ki gre do kosti. Sence natakarjev postrežejo s prašičjimi želodčki, sanje gurmansko hrustajo. Dim cigare se skrotovičen plazi naokrog in sluzasto ogovarja prijeten vonj rdečih podvezic. Na plesišču se vrtita vinska usedlina in gospod lestenec. Zrak preseka tibetanski odred, ki vdre na plesišče in začne besno tuliti, divje cingljati z zvončki, iztegovati jezike, se pačiti in plahutati s svojo oranžnostjo...“

Kako hudiča sem pristal tu? Nekaj nadvse gnilega je na nenehnem motrenju in prespraševanju.
Ni miru in nadvse normalno je da stanje ni normalno.
Tako kot nekje zapiše Hesse, človek lahko plava in človek lahko razmišlja. V razmišljanju pride lahko tudi zelo daleč vendar bo na koncu neogibno utonil. Vseeno mi ta misel smrdi po malomeščanskem frazarjenju, ti prekleti naturalisti, ki vsepovprek sanjarijo o vrnitvi k naravi je najbrž nikoli niso doživeli v njeni neposrednosti. Nevarna je čednost, ki žveči goveje zrezke obenem pa se onesvesti ob pogledu na kri. Resnica ima materialno eksistenco, laž pa je nima.
Nekoč, daleč nazaj se nisem spraševal o teh in podobnih zadevah, potem sem izgubil kompas pa ne kot kakšna ladja v sanjah gospodične Juliet, ki vselej znova naleti na oskrbovalno ladjo, temveč bolj temeljito. Kot ladja brez posadke, ki zakleta blodi po neznanih morjih in ve da srečanje ni mogoče...

„Sir, čaka vas sestanek s poglavarjem“ aha, skorajda bi bil pozabil, kot je često pozabljen predpreteklik.
„Hvala, Mbeki. Kako pa je z gospodično Juliet? Se je že privadila na udobje naše divjine?“ ne vem kdo je že bil, ki je rekel, da je nadrealizem srečanje šivalnega stroja in dežnika na operacijski mizi, no prav gotovo je tudi izumetničena viktorijanska dama v tasmanski divjini precej blizu nadrealnemu.
„Prepričan sem, da se bo počasi ustalila. Zaenkrat se z njo ukvarjajo ženske iz plemena in jo pripravljajo na očiščevalni obred“, tale obred me je od nekdaj fasciniral, ne gre zgolj za stvar tradicije in izraz globokega spoštovanja do prednikov, temveč za katarzični proces o katerem bi lahko Aristotel le sanjal.

Stvar pa izgleda nekako takole...
Sredi vasi se zberejo vsi, ki kaj veljajo ter v zboru začnejo prepevati žalostinke in objokovati tegobe tega sveta.Legenda pravi, da je eden prvih poglavarjev poslušal Schopenhauerja in od njega prevzel idejo o življenju kot dolini solz, le ta igra ključni element v začetni fazi očiščevalnega obreda. Ko se celotna vas dodobra najoka, si vsakdo na hrbet oprta čim večjo skalo. Večja kot je, večji prestiž bo oseba uživala med sovaščani, poglavar denimo je sposoben, tako kot nekateri hrošči, na svojem hrbtu nositi do osemkrat večjo težo od svoje lastne.
Rumene skale, katere so najlažje na svojih plečih nosijo otroci in simbolizirajo sončno svetlobo, ki daje življenje vsemu živemu, tako slabemu kot dobremu in je bilo vzrok našega nastanka in bo vzrok našega propada.
Modre skale nosijo ženske in predstavljajo zmes vodika in kisika osnovno spojino, ki naplavlja vse živo in odplavi vse mrtvo.
Zelene skale nosijo vojščaki, te simbolizirajo fotosintezo, vse sončno in vse vodeno postane zračno.
Rdečo skalo nosi poglavar in predstavlja tradicijo vseh mrtvih poglavarjev tako dobrih kot slabih, ki kot mora leži na možganih vseh živih ljudi. Ko povorka naredi trinajst krogov okrog ognja, v čast trinajstim generacijam plemenskih rodov, vsakdo odvreže svojo skalo in se povzpne nanjo.
Popolnoma sinhoronizirano se nenadoma iz neštetih grl zaslišijo različni govori in kaotična kakofonija se stopnjuje do histeričnega kričanja.
Tako lahko vidimo nekoga, ki vrešči kot preplašena opica, drugega, ki gruli kot zaveljeno prase spet tretjega, ki se dere kot lev, dokler mu ne odpove glas in postane hripav.
Celotno pleme pade v trans in s tem v resnično naravno stanje. Ni potrebno poudarjati, da posledično ne čutijo prav nikakršne potrebe po projekciji tega naravnega stanja v prihajajočo družbeno ureditev, ki nekje v prihodnosti kriči v porodnih krčih. Oni jo namreč že živijo.
Sklepno dejanje očiščevalnega obreda se odvije, ko posvečenec zaužije infanticidus embrioanalysis. Poseben preparat iz nadvse redkih zelišč, katere člani plemena nabirajo v višavjih gorske verige Kalgoorlie.
Priprava spojine je nadvse delikatna zadeva saj že manjša odstopanja od izvornega nauka lahko privedejo do podobnih učinkov kot jih je imela trobelika na Sokrata (človek je umrl v dolgovih pa naj se je še tako petelinil). Po drugi strani pa pravilna priprava nudi neskončno večje užitke kot denimo japonski fugu. Infanticidus embrioanalysis je namreč kemična spojina, ki jo človeški zarodek preko matere dobi vbrizgano v šestem tednu starosti, ter mu s tem sporoži bitje srca..

„Tovariš Winston, kako ste!“ dobrodušno brundanje poglavarja, ki je prilomastil v mojo pisarno je dokončno prekinilo sanjarjenje o očiščevalnem obredu. Poglavar je pravi merjasec, brado ima gostejšo kot olje, pod bujno grivo se skriva droben par žarečih frnikul, njegova ramena so tako široka, da bi mu jih zavidal celo Platon, ponaša pa se tudi s trideset literskim vampom katerega zmogljivosti so resnično legendarne.

Nekoč, ko sta se srečala velikan Pantagruel in Poglavar je bil slednji izzvan na požrtijski dvoboj. Najstarešji vaščani še pomnijo ta epski spektakel, ki je trajal nič manj kot dober mesec dni. Navkljub temu, da je dejansko šlo za požrtijo, je tovrstno poimenovanje vseeno kanček zavajajoče. Pod imenom požrtija si namreč radi predstavljamo prašičje rilčkanje med pomijami z izostankom vsakega odtenka gurmanstva.
Naša jedca pa sta bila bila daleč od tega, saj sta znala še iz tako majhne koščice mojstrsko izsesati kostni mozeg in prav po kirurško poskrbeti, da nič ni šlo v nič. Požrtija je bila tako nadvse kompleksen dogodek z visoko mero strukturiranosti. Organizacija je vključevala strokovno žirijo, ki so jo sestavljali vrhunski strokovnjaki za področje žretja z vsega sveta. Prišli so poznavalci viskoznosti makedonskih lubeničnih sirupov pa tehnokrati s področja stabilnosti prašičjih repov in odred za preučevanje in razvoj cvetačne juhe brez cvetače, potem strokovna komisija za zagovor zadnjega kosa potice in le kdo bi lahko pozabil na goniče kuhinjskih vonjav specializirane za hrustljave telečje pečenke.
Lista takšnih in drugačnih kuharskih mojstrov, loncovskih vajencev, mešalcev, sekljalcev, potresovalcev in potežkovalcev se je vila v neskončnost in le z veliko težavo bi jih vse našteli ne da bi vmes že ugasnilo sonce, zato se raje posvetimo jedilniku, ki so ga pripravili za tekmovalca.
Pantagruel in Poglavar sta sta tekmo začela z manjšim aperitivom.
Za potrebe tega so odkupili vse sode s konjakom, ki jih je v tistem času premogla Francija, zgradili ozkotirno železnico ter jih prepeljali na kraj spopada. Panatagruel je suvereno odčepil prvi sod ga nagnil in na dušek izpil, med tem jih je Poglavar spil že ducat in še dva izmaknil nepazljivemu velikanu. Potem, ko sta bila tekmovalca že precej dobre volje in sta zadovoljno rignila ter malce pomljaskala z jezikom v pričakovanju hladne predjedi, so pred vsakega spustili kos dobro rejenega kita v ledu. V času krajšem od zamaha kolibrija sta bila oba velika sesalca obrana do kosti, množica in strokovna žirija pa nista mogli verjeti svojim očem.
Epski spopad bi se lahko dejansko nadaljeval ad infinitum, vendar sta ta scenarij preprečila dva neljuba dogodka. Pantagruel je po mesecu dni začutil rahlo slabost za katero se je kasneje izkazalo, da njen vzrok tiči v žolčnih kamnih, katere so mu kasneje tudi odstranili in iz njih v Stonehangu postavili spomenik požrtiji. Drugi neljubi dogodek pa je bil nenaden porast izumiranja številnih živalskih vrst, ki so bile žrtve priprav na kolosalni spektakel. Zavoljo teh in nekaterih drugih nevšečnosti se je strokovna žirija zedinila, da tekmovanje prekine ter za zmagovalca razglasi Poglavarja. Naslova največjega požeruha v znanem svetu mu do sedaj ni vzel še nihče in prav nič ne kaže, da se bo to spremenilo v dogledni prihodnosti.

„Poglavar, v veselje mi je da vas vidim, čemu se imam zahvaliti za to čast?“ pogovori s
Poglavarjem so mi od nekdaj predstavljali poseben izziv.
Pri tem nikdar ni šlo za preprosto sokratsko majevtiko, temveč za rušilni napad mnoštva,
medseboj tudi protislovnih argumentov, ki pa so na koncu zmeraj tvorili koherentno celoto,
katero je bilo praktično nemogoče zrušiti.

„Winston, dobro veste, da je cena pšenice na svetovnem trgu na najnižji ravni v zadnjem stoletju. Kot je obema dobro znano, neposredni razlog za to tiči v protekcionistični politiki njenega visočanstva, ki s tem skrbi za pospešeno ekskalacijo cen tekstila, ki predstavljajo najpomembnejši izvozni artikel Kraljestva. Naša plemenska skupnost tako s prehodom iz liberalnega v monopolistični kapitalizem ne bo več mogla biti konkurenčna in obeta se nam neznanska polarizacija med svetovnim centrom in globalno periferijo. V modernem svetu je postala paradigma o globalni vasi priročna in uporabna sinteza dveh diametralno nasprotnih fenomenov, ki zaznamujeta obstoječe stanje. Srečujemo se s pospešenim globaliziranjem vsega obstoječega, vse partikularno izstopa iz svoje lokalne specifičnosti in enkratne neponovljivosti ter se kaže kot obče dostopni pojav na globalnem horizontu. Prav tako pa vse univerzalno kot seštevek neštetih lokalnosti ponovno vstopa nazaj v posamično lokalno in ga s tem radikalno redefinira.V tem smislu smo priča pravi informacijski bombi, katere radij dosega je danes praktično nenadzorljiv in prodira v tista območja planeta katerih doseganje je bilo še pred nekaj desetletji pravi logistični podvig.V tem smislu se vsaka plemenska skupnost sooča z novo premotritvijo lastne geopolitične pozicije in naša plemenska skupnost tu ne predstavlja nikakršne izjeme. Kako se ponovno pozicionirati v svetu, ki prinaša izzive, kateri velikokrat presegajo kompetence posamičnih plemen, oziroma je sploh mogoče reševati nadplemenska protislovja na plemenski ravni?“ jeklena toča argumentov se je končno zaokrožila.

Vzel sem si nekaj časa za razmislek, kar je bil seveda tudi znak spoštovanja ter priznanje argumentacijski moči Poglavarja. Nato sem počasi začel:

„Dragi Poglavar, prav dobro veste, da sem študij politične ekonomije pričel šele pred kratkim in da resnično nisem kompetenten za to, da bi vam odgovoril na tako kompleksna vprašanja. Verjamem pa da bi vam pri tem nedvomno koristil študij klasičnih meščanskih ekonomistov, tj. Ricarda in Smitha, ki sta resnična apologeta in dosledna analitika obstoječega produkcijskega načina in produkcijskih razmerij. Vendar pa je očitno, da v svoji analizi že presegate njuna spoznanja in v kritični perspektivi izpostavljate nekaj, čemur bi danes dejali negativne eksternalije. Seveda je jasno, da pri tem ne gre za nič eksternega temveč za, kar najbolj možno internost. Brutalno izsekavanje amazonskega gozda za proizvodnjo pisarniških miz ter s tem cefranje kapilar pljuč našega planeta, namreč ni nekaj, kar bi bilo temu sistemu zunanjega temveč mu je, kar najbolj notranje. Zato bi bilo resnično boljše poimenovanje negativne internalije.
Nadalje problematizirate, odnos med centrom in periferijo, v kolikor bi bil dosledno socializiran vam bi cinično odgovoril: there will always be losers in life, vendar viktorijanska vzgoja pri meni na sreči ni uspela.
Dovolite mi, da vam preberem citat iz knjige, ki jo pravkar berem:

„...Bairoch takole ocenjuje dohodke na prebivalca za leto 1800- ocene so v dolarjih glede na ameriške cene iz leta 1960. Evropa: 213 $; Severna Amerika: 266 $; območje, ki je v 20. stoletju postalo tretji svet: 200 $, od tega Kitajska 228 $, se pravi več kot Evropa. Iz tega zornega kota je bil to potemtakem svet enakih.“

Priznam gre za dolgočasno statistiko in nemarni pozitivizem, vendar tokrat za spremembo vsaj v službi človeštva. Iz navedenih podatkov je jasno razvidno, da je zgodovinska, tako razredna kot internacionalna polarizacija nekaj, kar ni bilo od nekdaj prisotno in še manj nekaj, kar bi bilo vsaj približno naravno. Gre za proces, ki ga je omogočil šele specifičen tip produkcije, ki se je razvil v Evropi in ne denimo v kitajskem imperiju ali pa v islamskem verskem sistemu. S tem smo bili priča rojstvu evropskega svetovnega ekonomskega sistema, ki je, tako kot parna lokomotiva požira premog, s svojim žrelom goltal materialne vire, kulturno dediščino, politični kapital, antagonizme med etnijami, že vzpostavljene razredne strukture ter jih začel transformirati v suženjsko odvisnost in priliko lastnega užitka. Kakšna je realna moč plemena proti kapitalistični internacionali postane jasno, ko izvemo, da največja korporacija modernega sveta poseduje več kapitala kot vsa plemena preteklega stoletja skupaj. Kako nezamisljivo bi bilo, da bi v srednjem veku kopitar diktiral fevdalcu njegove politične odredbe v korist proizvodnje čevljev, ter mu v nasprotnem primeru grozil s selitvijo obratov v kraje s cenejšo delovno silo, ter s tem posledično morebitne družbene nemire. In kako nezamisljivo je da bi se danes to nehalo dogajati. Kapital sam sebi noče in ne more postavljati meja, edina resnična sila, ki se mu lahko upre je politična. Skratka, predlagal vam bi uvedbo embarga na vse izdelke njenega visočanstva. Še več, predlagal bi, da naslednjo pošiljko blaga, ki prispe iz Velike Britanije skupaj vržemo v morje..“

„Hoho, sir Winston. Vaš predlog me ne bi mogel bolj razveseliti, veste po tihem sem upal, da boste sami predlagali ta ukrep. Vendarle gre namreč za kanček delikatno zadevo, saj ste vi uradno še zmeraj v službi njenega visočanstva, mar ne?“ po Poglavarjevem obrazu se je sprehajal nagajiv nasmešek, ki je odražal iskreno zanimanje do kod sem v svojem uporništvu sploh pripravljen iti.

„Drži, de jura sem še zmeraj pod petično petko te smrdljive psice, ki svoj slab zadah širi po celem planetu, a iskreno vam povem tovariš poglavar, bolj kot vi sem željan, da dokončno prevrnemo ta lonec v katerem se že predolga stoletja cmari monarhični golaž“ sedaj sem govoril že zelo bojevito in glas se mi je nekoliko tresel, saj sem se še kako dobro zavedal, da korakam po poti s katere ni več vrnitve.

„Kakšen užitek za moja stara ušesa- revolucionarna angleščina, prepričan sem bil, da je ta jezik že zdavnaj izumrl. Nekje sem prebral šaljivo notico, da je Anglija dežela neštetih revolucij, a zgolj ene prave, t.j. industrijske“ ob tem se je namuznil in pogladil po svoji košati bradi, oči so mu sijale kot najbolj pobalinskemu satirju.

„Priznati moram, da mi vaša ludistična ideja o metanju tovora v morje sicer niti ni pretirano pri srcu, bostonska čajanka se je nemara obnesla jenkijem, mi pa nikdar nismo bili pretirano navdušeni pivci tega zvarka, zato ga tudi ne naročamo. Vsekakor sem skeptičen, do takšnih in drugačnih transhistoričnih analogij, želelil bi si, da naša revolucija ni nekakšen bledi plagiat že videnega, temveč izvirni dogodek per se. Najbrž še pomnite ptičja strašila pod imenom, oranžna, cvetlična, mavrična in podobne tako imenovane revolucije. Lepo vas prosim! Takšna jajca so v posmeh resničnim zgodovinskim bojem. Le kdo bi si drznil poimenovati Francosko revolucijo kot cvetlično?! Cvetličnost je zgolj koda za bussines as usual, zahodnjaško onaniranje nad odpiranjem cvetlic vzhoda, željnih da sprejemejo sluzaste čmrlje v imenu svobodne trgovine. Resnično, tovariš Winston, vsem zahodnim ekonomistom bi predlagal povsem konkretno šok terapijo- potrebujejo zgolj svoje glave ter primeren kos armiranega betona. Prvemu, ki mu s tem delikatnim postopkom uspe proizvesti malto, lastnoročno izročim nobelovo nagrado ter ga hvalim kot največjega humanista naše dobe ter velikega arhitekta novega človeka. Obenem pa mu plačam še teden dni letovanja na Malti, kot poseben simbolni dodatek. Takšen predlog se vam bo zdel najbrž docela neprimeren in povsem v neskladju s človekovimi pravicami ter ostalimi kinder jajčki, a zakaj so taisti postopki povsem legitimni, ko jih apliciramo na državni ravni? Nietzsche nekje zapiše, da je norost pri posameznikih nadvse redek pojav, pri strankah, družbah in državah pa prej pravilo kot izjema. Vidite, resnično potrebujete zgolj enega norca, vse ostalo je že noro“ s tem je s svojimi žarečimi očmi končal in lovil sapo po tem besnem monologu. Vedel sem, da ga ne morem jemati popolnoma resno in dobesedno. Poglavar je bil namreč eden tistih, ki so skozi dialektični odnos med tem kakšne stvari so in kakšne naj bi stvari dejansko bile, razvil tisto raven humorja, ki je resnična odlika velikih ljudi.
Dogovorila sva se, da ob prvi priliki taktiko in strategijo boja proti mezdnemu suženjstvu razvijava še naprej, za danes sva bila prisiljena končati, kajti Poglavarja so čakali še drugi pomembni opravki.
Misli, ki sva jih nanizala v pogovoru so mi na poti domov še krepko odzvanjale in se prepletale v harmonično kakofonijo. Zvenenje v glavi je prav gotovo vzemirajalo tudi Kölnskega zvonarja čigar šeststo let grajena katedrala je predstavljala prerani grob zidarju Wilhelmu, ki se ga je potem, ko je njegovo snubitev zavrnila mestna lepotica Maxima, napil do te mere, da je naslednje jutro zgrmel z zidarskega odra in si zlomil tilnik. Z rutinirano kretnjo se udarim po tilniku, spet ti presneti Anopheles gambiae, prav neverjetno nadležni so, človek bi še znorel zaradi njih!
Težko prehodna džungla me boža s svojimi vlažnim podrastjem, v zraku je peklenski ščebet kolibrijev katerih barvnost je resnično glasna, po drevesih lezejo kače, med drevesi se še zmeraj podijo vreščeče opice. So kot branjeveke pragozda, vse vedo in še več kot zgolj to, so posedovalke resnične vednosti, brbljavke iz Delf, ki turistom kradejo čips.

„Oh, have you seen that one honey, isn't it adorable!“ pocukrana glukoza priteka iz ust gospe Johnson. Z možem sta se na stara leta odločila, da odpotujeta na pustolovski izlet na Tasmanijo in pravkar je avtobus njihove skupine naletel na kolonijo prežvekovalskih vombatov. Njih resigniranost in dosledna vpetost v cikel produkcije in reprodukcije, dosledne naravnosti per se, ob kateri lahko zgolj skomignemo in rečemo das ist so, jih ni ganila, temveč so jih takoj in dosledno začeli prav po diznijevsko častiti. Končno prispem do svoje ambulante, Mbeki mi sporoči, da me čaka nek avstrijski pacient, ki je bil v skladu z dogovorom med cesarjem in njenim visočanstvom deportiran na naš otok. Odlično po vsej verjetnosti še kakšen nor dunajski hlevar. Nabašem si pipo in začnem brati kartoteko pacienta...

V prsih imam termoizolacijsko peč, ki vre od krčenja. Edina možna razširitev in ohladitev je pisanje, pisanje kot poslednja in najbolj dovršena oblika bega. Mar ni čečkanje po papirju podobno početju tistega kralja, ki je v jamo povedal in potem vanjo zakopal strašno skrivnost, da ima kralj oslovska ušesa? Resnično se mi zdi, da gre za brezupno skrivanje samega sebe vsem na očeh, kajti tudi to bi človek še nekako prenesel... Da bi ga sredi ulice razkrinkal, fantič- glasnik resnice, ki bi za njim prodorno zakričal: „Poglejte prevaranta, že cel čas nam laže, mi pa smo mu zmeraj znova nasedli. Le poglejte ga, cesar je vendar gol!“ in ljudje bi postali neznansko jezni. Le kako si je cesar drznil briti norce, mar misli, da smo slabši od oslov in da nas lahko vedno znova vlači na led? In spet bi bil potreben fantič- glasnik razuma, le kdo bi sicer sprevidel, da je cesar vedno goreče ljubil svoje podanike in da je zgolj zaradi tega, ker je bil bolj trmast kot mula na koncu še sam postal kronan osel. „Osel je mrtev, živel cesar!“ po trgu donijo veseli pozdravi. „Aleluja“ tiho in z znatno ironijo v glasu pripomni obilni pater iz Kölna. Vse to bi človek še nekako prenesel, a povem vam slučaj ob katerem bi se zlomili še tako bahavi junački korenjački. Zamislite si lep sončen popoldan, ko sproščeno korakate po mestnih kapilarah, kajti po vaših se pretaka promilček rujnega, ko nenadoma izza vogala pribuči slavnostna cesarska godba. Prirojena otroška radovednost, katere vam v dobrih dvajsetih letih vpetosti v šolski ideološki aparat na srečo niso uspeli odroditi in za katero pravijo, da je lastnost vseh odličnih filozofov ter s tem seveda vseh povsem običajnih otrok, vam ne da miru. Pokukate za vogal in glej ga zlomka povsem gol cesar prav po pavovsko paradira naokrog pred svojim zevajočim ljudstvom. Hm, hm nadvse neobičajno ni kaj, morda se cesar zgleduje po Adamu, no pa še ta si je zavoljo spodobnosti omislil vsaj figov list. Ko človek takole pomisli se ne more upreti skušnjavi, da ne bi malce takole čez palec pošpekuliral... Sta Adam in Eva vedela, da ne rečemo celo spoznala, da naj bi bila golota nespodobna? To bi pomenilo svojevrsten anahronizem, kajti do tega spoznanja bi ju pred tem že morala speljati goljfiva kača in grizljanje jabčkov spoznanja. Kot pa je dobro (spo)znano je prav dotični neljubi dogodek botroval nesrečnemu izgonu. Nemara pa gre pri vsem skupaj za vrhunce sholastike, ki si je med zahtevnimi razpravami o tem ali imajo angelčki popek ali ne in o tem ali imajo jastogi dušo ali ne, odtrgala trenutek časa ter rokohitrsko izdala dekret o figovih listih, bojda je vse skupaj zakuhal neki dr. Fig. Le kdo bi vedel? Ostaja pa še tretja možnost, recimo da sinteza tega protislovja. Mogoče sta si Adam in Eva v trenutku, ko sta bila izgnana iz raja, vendar še nista bila zunaj na hitro potrgala nekaj listov figovca in sramežljivo poskušala zakriti, kar naenkrat ju vse prežemajoči sram. Stari Grki so verjeli, da je sram tisto, kar ločuje ljudi od ostalih živali. Kdo bi vedel, če so pri tem držali figo v žepu in se muzali prihajajočim interpretom. Kakorkoli že, figov list gor ali dol, prepričani ste lahko, da cesarska garda ob vaših norčijah ne bi imela takega posluha kot pri cesarjevih in verjetno bi si prislužili še vse kaj hujšo kazen kot zgolj obsodbo na čepenje v oslovski klopi. Grki gor ali dol, nekje sem bral, da je nekdo med njimi tako besno filozofiral, da sploh ni opazil jame v katero je padel. Kdo bi vedel mogoče je v njej odmevalo, da ima kralj oslovska ušesa. Ne vem. Dejstvo je da sem med vsem tem idealističnim miselnim blebetom do raja pa nazaj, dejansko prišel nazaj in zagazil v nadvse konkretno in docela materialno konjsko figo. Heh, če bi bil razpoložen za šale bi rekel, da je umno dejansko in dejansko umno. Saj vem- dejansko neumno. A v tistem dotičnem momentu me konjski drek na mojem podplatu ni niti malo zabaval. Besno sem si sezul škornj in ga malomarno zalučal čez ramo. Nič kaj pametna poteza, kot se je kasneje izkazalo. Škorenj je namreč izza mojega hrbta pot nadaljeval v povsem pravilnem loku ter popolnoma v skladu z vsemi fizikalnimi zakoni, no vsaj tistimi, ki jih zaenkrat poznamo... In prav tako kot kos kruha vedno pade na tla zmeraj na tisti strani, kjer je namazan z marmelado, je tudi moj škorenj zadel cesarja v glavo, no saj veste na kateri strani. „Dovolite mi, da v teh nekaj sekundah dokler sem še na prostosti povem dejstvo, ki ga v izvirni verziji Cesarjevih novih oblačil pove, fantič- glasnik resnice“ sem se drl med osuplo množico in se dokaj uspešno izmikal pobesneli cesarjevi gardi. „To da je cesar gol že veste, ampak da si ni omislil vsaj figovoega lista in da ga je zadelo prebavljeno konjsko spoznanje, to pa je že stvar usode!“ med publiko se je razlegel huronski smeh. Več mi ni uspelo povedati saj so me v tistem trenutku že prejeli gardisti in mi dodelili pošteno mero mikastenja. Verjamem, da bi se lahko vzdržal te zadnje izjave, v tem primeru bi zgolj za kakšnih ducat let pristal v kehi, tako so me nemudoma razglasili za blaznega in poslali na vaš prečudoviti otok. To je moja zgodba“.

„Kaj naj rečem gospod von Hayek, dobrodošli na otoku!“ sem poskušal biti vljuden.
„Nadaljevala pa bova naslednjič...“

K bistvu Pahorizma

2007-04-29T19:59:00.000+02:00

Dobri stari Kant, ta mojster spekulacije je svet delil na fenomene in noumene. Kot je dobro znano gre pri omenjenih dveh kategorijah za vzročno povezanost pri kateri noumen predstavlja stvar na sebi takšno kot naj bi ta v resnici bila, medtem, ko fenomen predstavlja njene pojavne oblike. Noumena kot takega individum v resnici ne more zapopasti saj je vkleščen v svojo parcialno optiko, ki mu ga kaže zgolj v njegovih različnih pojavnih oblikah, tj. fenomenih. Skratka tako kot je v prizmi platonske ontologije nepredstavljivo zreti idejo samo na sebi temveč lahko vstopamo v odnos zgolj z njenimi materialnimi odslikavami, tako tudi po Kantu ne moremo zapopasti pravega bistva. Če želite lahko zadevo preformuliramo tudi v bolj ljudske termine in rečemo, da je bistvo očem nevidno ter da imajo vsake oči svojega malarja.

Naj mi bralec/ka oprosti za ta površni uvodni ekspoze, vendar se mi zdi nujno potreben za prehod iz splošnega na konkretno. Nemara bolj kot za samo filozofijo, omenjena ontologija velja tem bolj za polje politike. Navadni smrtniki imamo velikokrat težave pri razumevanju določenih politik saj se nam kažejo kot škodljive nemara celo nelegalne in koruptivne. Skrbi nas za javno dobro, ki naj bi ga naši predstavniki zastopali, včasih se nam dozdeva, da se politika izvaja celo proti temu. Vendar bi na tem mestu veljalo uvesti določen element samokritike, saj bi se morali opomniti, da je že Hegel ugotovil, da kdor je nekje predstavljan tega tam pač ni. Prav za to v resnici gre, državljani pozabljamo, da nismo prisotni v odločevalskem procesu. Kot taki nimamo dostopa do pravega bistva vseh stvari, noumena, če želite. Temveč se nam stvari kažejo kot fenomeni, določena vladna politika je za nas lahko fenomenalno retardirana, vendar je takšen zgolj videz in ne pravo bistvo stvari. Noumen poseduje le vladajoča no(u)menklatura, kateri se stvari v odnosu do drugih kažejo takšne kot v resnici so.
Navadnemu državljanu se torej lahko dozdeva, da je nakup več ducatov oklepnih vozil nezaslišano razmetavanje z denarjem, katerega bi lahko uporabili za dokončno rešitev onkološke odisejade, a kot rečeno takšen je zgolj površinski videz stvari. Obrambni minister ima za razliko od povprečenega civila pred seboj jasno razdelano cost/benefit analizo, in v kolikor je benefit na strani ministra visok, imamo opravka s spremenljivko, ki ponavadi determinira cost na strani državljanov, ki je ponavadi prav tako visok.
Skratka gre za popolnoma racionalno odločitev in ne nekakšno napako v sistemu na katero vestni državljani radi opozorijo. Vestni državljani se namreč ne zavedajo, da nasedajo podobnemu triku kot deportiranci v gulag, ki so še na vlaku peli pesmi v čast Stalinu, ter vzdihovali: “Ko bi le Stalin vedel kaj se dogaja”. Oblast načeloma še predobro ve kaj se dogaja, ko pa še zmeraj ni dovolj sita informacij ponje pošlje Sovico Okico, ki obrani nacionalni interes ter nažene strah v kosti vsem Bedancem tega sveta.

A vseh lepih zgodb je enkrat konec in vsaka oblast, pa naj bo še tako čuteča in senzibilna za težave malega človeka slej ko prej zapade v nerešljiva protislovja. Medijski psi si strgajo svoje nagobčnike in krvoželjno napadejo svoje bivše gospodarje. Jutranja zarja in rdeče sonce z vzhoda nakazujeta novo dobo in novo pravo pot. Po naših morjih pluje veliki krmar, med ljudstvom se počuti kot riba v vodi in zdi se, da je zgodovina vnovič na pragu preskoka iz kvanitete v kvaliteto. Velik človekoljub in arhitekt prihodnosti na čelu delovnega ljudstva ponosno nosi rdečo zastavo- simbol prelite krvi preteklih razrednih bojev. On predstavlja avantgardo, ki bo Slovenijo izsrelila med najbolj napredne narode stare celine.
Vendar vodja ni človek statike temveč v sebi uteleša zgodovinsko dovršitev dialektičnega materializma saj je v permanentnem revolucionarnem konfliktu s samim seboj. Vodja se ne more odločiti ali bi ljudstvu pot razsvetljeval s poti predsednika države, ter v tej maniri poskušal nadaljevati pot humanizma, ki jo je začrtal že njegov veliki predhodnik- neustrašni borec s silami teme, podiralec stereotipov o pasji prehrani, ter človek, ki je svoje prave kvalitete razkril tako pozno, da smo v njihov obstoj nekateri skeptiki že dvomili in bili za to tem bolj radostni, ko so le te zažarele v samem nebeškem blišču.

Ali pa naj vodja svojo pot nadaljuje po nemara malce bolj trnovi poti, ki mu jo je utrl njegov drugi predhodnik- človek gora, ki se rad spusti tudi med preprosto ljudstvo in z njimi sproščeno poklepeta (resnici na ljubo je prav on zaslužen za sproščeno Slovenijo, po kateri smo hrepeneli več kot šestdeset let, op.p.).
Gre za človeka širokega srca, kateremu je oblastniška funkcija prej v nadlogo kot v zadovoljstvo, bojda naj bi se večkrat izrekel, da mu zgodovinsko- politični vzor predastavlja Friderik Veliki, pruski razsvetljeni absolutist, katerega maksima je bila nedvomno občudovanja vredna in toliko bolj velja v našem primeru: “Sem zgolj prvi hlapec svojega ljudstva”.
Nekatere predrzne glave govore tudi o tem, da gre pri našem gorniku za zgodovinsko utelešenje Prešernovega povodnega moža, a v podporo tej nazaslišani tezi ponudijo zgolj isto ime izbranke gornika in povodnega moža.
Vendar naš vodja verjame, da se paralela tu ne konča ter izpostavlja, da gornikova izbranka v resnici ni Urška temveč Slovenija ter, da je stanje alarmantno saj nas v primeru, da ne spremenimo oblasti čaka podobna usoda kot Urško- končali bomo med pralnimi stroji in bicikli na dnu Ljubljanice. To pa prav gotovo ni usoda, ki bi si jo kleni Slovenci želeli. Zato smo prepričani, da ima veliki vodja prav, ko se posvetuje z ljudstvom katero funkcijo naj prevzame. Vendar pa smo sami globoko prepričani, da to v resnici ni prava dilema in da bi se morali spraševati o načinih, ki nam bi omogočili, da vodja prevzame, kar obe funkciji, tako predsedniško kot premiersko. Zakaj bi narod puščali v negotovosti v njegovih najtežjih trenutkih?
Dovolj je odlašanja, nemudoma si oglejmo še citat, ki ga je vodja dal v intervjuju za nek mladinski časnik, ter je dostopen tudi širšemu delovnemu ljudstvu:
“... a vsi pač ne bodo zmagovali. Čeprav mora biti Slovenija skupnost zmagovalcev, bodo obstajali ljudje, ki bodo v tem tekmovanju poraženi. Za te mora obstajati neki sistem solidarnosti, ki jih bo varoval pred tem, da bodo postali žrtve tekmovalnega sistema.“

But seriously edina resničan dilema pahorizma(ali morda pahorjanstva) je ali naj ga uvrstimo v humanitarno ali filantropsko šolo. V nadaljevanju podajam obe kot ju je pred 160 leti definiral Marx v Bedi filozofije:
“Nato pride humanitarna šola, ki si žene k srcu slabo stran današnjih produkcijskih odnosov. Da bi si pomirila vest, skuša resnična nasprotja kolikor pač mogoče prikriti; odkrito obžaluje stisko proletariata in nebrzdano konkurenco med buržuji; delavcem svetuje, naj bodo zmerni, naj marljivo delajo in rode malo otrok; buržujem sporoča preudarnost v njihovi produkcijski vnemi. Vsa teorija te šole je obsežena v neskončnem razlikovanju med teorijo in prakso, med načeli in rezultati, med idejo in uporabo, med vsebino in obliko, med bistvom in resničnostjo, med pravico in dejstvom, med dobro in slabo stranjo.
Filantropska šola je izpopolnjena humanitarna šola. Ona zanikuje nujnost nasprotja, hoče narediti iz vseh ljudi buržuje, hoče uresničiti teorijo, kolikor se razlikuje od prakse in ne vključuje nasprotja. Samo ob sebi se razume, da je v teoriji lahko odmišljati protislovja, na katera v resničnosti na vsakem koraku zadevamo. Ta teorija bi postala potem idealizirana resničnost. Kategorije, ki so izraz meščanskih odnosov, hočejo filantropi torej obdržati brez protislovja, ki je njihovo bistvo in od njih neločljivo. Domišljajo si, da resno pobijajo meščansko prakso pa so bolj buržuji kot drugi.”

Izvor družine, privatne lastnine in države- VII. in VIII. poglavje

2007-04-10T22:38:00.000+02:00

Zaradi časovne stiske in pomanjkanja izvirnih idej, tokrat izjemoma objavljam malce drugačen prispevek. Gre za povzetek dveh poglavij Engelsovega dela: Izvor družine, privatne lastnine in države, ki sem ga napisal za potrebe bralnega krožka v katerem se ukvarjamo z deli Marksa&Engelsa. Skupaj z Sveto družino, Komunističnim manifestom (oboje pisano v navezavi z Marksom), ter Anti-Dühringom in Položajem delavskega razreda v Angliji (Engelsovi samostojni deli), spis nedvomno predstavlja vrhunec Engelsove misli.
Vsakdo, ki bere omenjena dva možaka kaj hitro spozna, da si na teoretski ravni nista bila enakovredna in da je bil Engels, kot je priznaval tudi sam vedno le druga violina. Vendar navkljub temu ne velja popolnoma zanemariti teoretskih dosežkove za katere je zaslužen tudi Engels. V omenjenem delu Engels poskuša v maniri dialektičnega materializma sintetizirati Morganov in Marksov model zgodovinskega razvoja. Lewis Henry Morgan, eden najpomembnejših ameriških antropologov je bil znan protagonist socialnega evolucionizma. Oglejmo si zgolj na hitro osnovne črte socialneg evolucionizma- v osnovi gre za logični nasledek razsvetljenskega projekta. Zaznamuje ga teza o eni univerzalni zgodovini ter enosmernosti razvoja, kulturna oziroma socialna revolucija v tem smislu poteka skozi več faz, od najprimitivnejše do najnaprednejše. Pomembno je tudi, da ni mogoče nikakršno preskakovanje posamičnih faz. V.Godina briljantno povzame:
„... če smo „mi“ bolj razviti, „oni“ pa manj razviti, so „oni“ nekakšni živi fosili, ki nam dajejo možnost videti, kakšni smo bili „mi“, ko smo (v davni preteklosti) še bili na tisti stopnji kulturne oziroma družbene evolucije, na kateri so danes „oni“. Ali povedano drugače: neevropske kulture in družbe so živa preteklost evropskih kultur in družb; enako kot so evropske kulture in družbe utelešena prihodnost neevropskih kultur in družb."
Fascinantno pri Morganovi teoriji, ki je tako kot vse druge v zadnji instanci otrok svojega časa, ni deklerativno izrekanje za rasizem (Morgan je bil med Indijanci zelo cenjen), ta je namreč prisoten implicitno in je bil preko kulturnega relativizma tudi znanstveno zavržen. Fascinantno je da zahodna kolektivna zavest ostaja fundamentalno morganovska, v tem oziru je Morgan obče pripoznana in popolnoma nereflektirana resnica. Povsem naravno in zdravorazumsko je še zmeraj govoriti o državah v razvoju, razvoj kot tak pa seveda pomeni privzem hegemonskega modela v vseh pogledih tako kulturnem, ekonomskem, političnem...
Že Marx sam je poglobljeno študiral Morgana, ki je v svojem času vseeno predstavljal vrhunec antropološke misli, ter si ob tem delal zapiske, na osnovi katerih je Engels kasneje sintetiziral* Morganovo in Marksovo shemo zgodovinskega razvoja.
Morgan zgodovino v osnovi deli na: divjaštvo(zgodnje, srednje, visoko), barbarstvo(zgodnje, srednje, visoko), civilizacijo in oživitev prvotne ureditve. Engels celotno obdobje divjaštva in barbarstva označuje za primitivni komunizem, civilizacijo razčleni po Marksu na: sužnjelastništvo, fevdalizem in kapitalizem. S propadom družb temelječih na privatni lastnini, pa Morganova oživitev prvotne ureditve pomeni Marksov razviti komunizem.
Na tem mestu bi opozoril, da sta po mojem prepričanju tako naravno stanje in iz njega izhajajoča oziroma vanj na višjem nivoju vračajoča se utopija, dve plati iste iluzije. Vsekakor pa bi bilo to tezo potrebno podrobneje razdelati, a o tem kdaj drugič.

*na tem mestu bi veljalo nevesti še en citat prof.Godine, ki s svojo šaljivostjo odstre ključni problem Engelsove sinteze:
„Opozoriti velja, da se je na pot sinteze odpravil kar se da pomankljivo opremljen: več ali manj le z Marksovimi izpiski iz Morgana, Lubbocka, McLennana pod pazduho. In z dobro vero- ki se je kasneje pokazala za povsem utemeljeno (in kot celo boljši, pomembnejši in učinkovitejši del njegove opreme kot pa so to bili Marksovi izpiski)- da bo sklicevanje na Marksovo avtoriteto kaj pomagalo.
Kar v resnici tudi je."

VII. Gens pri Keltih in Nemcih
V sedmem poglavju se Engels posveti razdelavi Keltskega in Nemškega gensa. V okviru prvega obravnava Irsko in Škotsko, za kateri opaža, da bi ju po vsej verjetnosti še kar preveval gens, v kolikor ga ne bi iz glav njunih ljudstev načrtno izbijali Angleži s svojo zakonodajo, sodišči in orožjem. V tej luči so zanimivi starowelški zakoni po katerih je zakonska zveza postala neločljiva oziroma neodpovedljiva šele po sedmih letih, v katerem koli trenutku pred pretekom te dobe pa sta lahko zakonca lahko ločila. V tem primeru je žena razedelila imetje na dva dela, mož pa je izbral svoj del. Med fascinantne, a v tistem času povsem upravičene razloge, za ženino ločitev od moža je spadal tudi slab zadah moža.
Na Irskem je imela žena ob ločitvi prav tako velike ugodnosti, pripadala ji je celo odškodnina za njene hišne posle. Vse do 17. stoletja, ko so jo angleški juristi spremenili v domeno kralja, je bila na Irskem vsa zemlja last klana oziroma gensa. Vendar gens v krvi živi še naprej. Engels pravi:
„Irski kmetje se dele pogosto v stranke, ki slone na dozdevno popolnoma nesmiselnih in brezumnih razlikah, ki so Angležem popolnoma nerazumljive in za katere se zdi, da nimajo nobenega drugega namena, kakor da dajejo povod za priljubljene praznične pretepe ene frakcije z drugo. To je umetno oživljanje, posmrtni nadomestek za razbite gense, ki na svoj način dokazujejo žilavost podedovanega gentilnega instinkta“.
V nadaljevanju Engels polemizira z rimskim zgodovinarjem Tacitom in na začetku ugotavlja, da ni dvoma o tem, da Nemci do preseljevanja narodov ne bi bili organizirani v gense. Kot zanje posebej značilno navaja materinsko pravo, kar pomeni, da je bila krvna vez med stricem po materini strani in nečakom precej pomembnejša kot vez med očetom in sinom. Materinsko pravo se je kasneje umaknilo očetovskemu vendar pa se je ta tradicija vlekla še globoko v srednji vek. Oblika zakona pri Nemcih je bil parni zakon, ki je postopoma prehajal v monogamijo. V poljedelstvu je prevladovalo kolobarjenje, kar pomeni, da so obdelovalci vsako leto pustili določen del zemlje,kar pomeni, da ga niso obdelovali ter mu na ta način omogočili regeneracijo.
Izvemo tudi, da so Nemci stanovali v hišah iz hlodov, njihova obleka je bila primitivna in povečini narejena iz živalske kože, prehranjevali so se z mlekom, divjimi sadeži, ovseno kašo ipd. Njihovo bogastvo je bila živina, a še ta bolj slabe pasme: majhno zakrnelo govedo, brez rogov in majhni, počasni poniji. Z denarjem se niso kaj prida bavili, za zlato in srebro jim ni bilo mar.
Uporabljali pa so tajno runsko pisavo, ki so se jo posluževali pri svojih čarovnijah, vsake toliko pa so tudi koga žrtvovali.
Engels povzema, da gre za ljudstvo, ki se je pravkar povzpelo iz srednje stopnje barbrastva na višjo. Višji stopnji barbarstva pa ustreza tudi višja politična ureditev, po Tacitu lahko sklepamo, da so že imeli svet poglavarjev, ki je odločal o manj pomembnih zadevah. Poznali so tudi ljudsko skupščino, katera je odločala o pomembnejših stvareh. Predsedoval ji je kralj ali plemenska skupščina in ljudstvo je odločalo- „ne“ z mrmranjem, „da“ z vzklikom in žvenketom orožja. Ljudska skupščina je bila obenem tudi sodna skupščina; v njej so predlagali in razsojali tožbe, v njej so izrekali smrtne obsodbe, in sicer so izrekali smrtno kazen samo za strahopetnost, veleizdajo in nenaravno pohotnost.
Skupščinski sistem je bil tako kot pri Grkih in Rimljanih seveda podvržen uzurpaciji, še posebej s strani vojskovodij. Bolj kot vzpostavitev neomejene vladavine pa je vznik tovrstnih tiranov rezultiral v trganju vezi gentilne ureditve. Tako so se denimo osvobojeni sužnji, kot ljubljenci novih kraljev lahko povzpeli precej visoko v oblastni hierarhiji. Pri porajanju kraljestva so imele močno vlogo pospeševalca tudi: spremstva [Gefolgschaften]. Zadeva je potekala sledeče: vojskovodja, ki je zaslovel je okrog sebe zbral ambicioznih in boja željnih mladcev, ki ga je v odnosu do njih vzajemno vezala osebna zvestoba. Nepretrgane vojne in roparski pohodi so osmišljevali tovrstne druščine.
Engels zaključi, da je za nemška plemena, ki so se združila v ljudstva v splošnem veljala ista ureditev kot pri Grkih in Rimljanih, tj. Ljudska skupščina, svet gentilnih starešin ter vojskovodja, ki že sega po resnični kraljevi oblasti.
Brž ko je družba prestopila meje, v katerih je zadoščala ta ureditev, je bilo z gentilnim redom pri kraju; na njegovo mesto je stopila država.

VIII. Nastanek države pri Nemcih
Na začetku osmega poglavja izvemo, da so bili Nemci zelo številno ljudstvo. V primerjavi z Irokezi, ki so na svojem vrhuncu šteli okrog 20.000 članov, je imelo povprečno nemško pleme, kar petkrat več članov, nakatera plemena pa so celo presegala to številko. Cezar je ocenjeval, število Usipetrov in Tenkterov, ki so živeli na levem bregu Rena, na ospuljivih 180.000 glav.
Za primerjavo lahko povemo, da London, ki danes s skorajda osmimi miljoni prebivalcev predstavlja največje mesto v Evropski Uniji, šele v 17.stoletju preseže to številko. Celotna populacija Nemcev pa je še večja, v kolikor v računico vštejemo še nemške jezikovne skupine, ki so živele ob Donavi in vzdolž Krpatov. Približni seštevek vseh nemških plemen na začetku našega štetja tako nanese neverjetnih šest miljonov. Po naselitvi Germanije pa se je prebivalstvo množilo še hitreje, najdbe rimskih novcev iz 3.stoletja v šlezviških močvirjih, tj. na današnji meji med Nemčijo in Dansko, nakazujejo, da je bila v tem času že razvita kovinska in tekstilna produkcija, prav tako pa je moral biti živahen promet z rimsko državo. Bogatejši sloji so že posegali po luksuznih dobrinah.
Nemci so bili torej v popolnem razmahu in so nenehno širili svoje ozemlje ter s tem čedalje bolj pritiskali na obstoječe meje rimske države. Engels pravi:
„Onemogla, brez krvi in pomoči, je bila rimska država konec 5. stoletja odprta vdirajočim Nemcem. Nekaj strani prej smo stali ob zibelki antične grške in rimske civilizacije. Tu stojimo ob njeni krsti“.
V stoletjih svoje hegemonije je rimsko cesarstvo predstavljalo vseobsegajoči stroj, ki je mlel večino obstoječega sveta, sredozemski talilni lonec v katerem so se vsi jeziki morali umakniti latinščini, nacionalnih razlik ni bilo več. Rimska uprava in rimsko pravo sta povsod razkrojila stare rodovne zveze in s tem poslednji ostanek krajevne in nacionalne samodejavnosti. A kot vsi, se je tudi ta sistem naposled zapletel v nerazrešljiva protislovja. Čim bolj je država propadala tem bolj so rasli davki in dajatve, tem nesramneje so uradniki ropali in izsiljevali. Latifundijsko gospodarstvo, osnovano na suženjskem delu se ni več izplačalo- še zmeraj pa je predstavljalo takrat edino možno obliko velike agrikulture. Zatorej so velika zemljišča razkosali enega za drugim, ter jih spet začeli obdelovati na drobno.
Posebej zanimiva pa je bila situacija s sužnji kot produkcijskim faktorjem obstoječe dobe, velika večina prebivalstva si jih namreč več ni mogla privoščiti, zato so prevladovali predvsem hišni in luksuzni sužnji bogatašev. Odmirajočega suženjstva je bilo torej, kar za znaten delež prebivalstva, s tem pa je bil tip produkcije vpet v težaven antagonizem- na eni strani mnoštvo produktivnega dela kot dejavnosti, ki priteče samo sužnjem, kar seveda ni vredno svobodnega rimskega državljana, ter na drugi strani ogromno število slednjih. Engels povzame:
„V tem je bila slepa ulica, v kateri je rimski svet obtičal: suženjstvo je bilo ekonomsko nemogoče, delo svobodnih pa moralno obsojeno. Prvo ni več moglo, drugo še ni moglo biti osnovna oblika družbene produkcije. Edino, kar je moglo pomagati, je bil popolna revolucija“.
V provincah je bil situacija nemara še slabša, koloni in svobodni kmetje so se zatekali pod varstvo mogočnikov, samo, da bi ušli rimskim uradnikom, oderuhom in sodnikom. Patron je kot pogoj postavil prenos zemljišč v njegovo last, za katere pa jim je jamčil dosmrtni užitek.
Za to, da so nemški barbari osvobodili Rimljane njihove lastne države, so jim vzeli dve tretjini vse zemlje, ter si jo razdelili med seboj. Gospodarji rimskih provinc, so morali to kar so osvojili seveda organizirati, a rimskih množic seveda ni bilo mogoče sprejeti v gentilni sistem niti jim vladati s pomočjo teh organizmov. Zaradi pritiska objektivnih okoliščin so se morali organi gentilne ureditve zelo hitro sprementi v državne organe- prišel je čas, da se vojskovodja spremni v kralja; in to se je zgodilo.
Na primeru frankovske države pa Engles pokaže še en radikalni novum, ki prihajajočo fevdalno dobo loči tako od barbarske/ nemške kot tudi sužnjelastniške/ rimske družbe. Vzpostavi se nov razred svobodnih kmetov, ki pa vendarle niso lastniki svoje zemlje. Prvo jih loči od sužnjev, drugo od barbarov.
Engels poglavje zaokroži z ugotovitvijo, da:
„...vse, kar so Nemci vsadili življenjskega in oživljajočega v stari rimski svet, je bilo barbarstvo. Samo barbari so zares sposobni, da pomlade svet, ki trpi za umirajočo civilzacijo. A najvišja stopnja barbarstva, do katere in na katero so se povzpeli Nemci pred preseljevanjem narodov, je bil najbolj prikladna za ta proces. To nam pojasni vse“.

Rendezvous z geopolitiko

2007-02-24T14:12:00.000+01:00

Mackinderjeva teorija središčnega območja (Heartland) je imela v tradiciji geopolitične misli, nezanemarljiv domet. Nekateri dinozavri se je trdovratno oklepajo celo danes.
Vstopna točka za razumevanje njegovih izvajanj je definiranost časa, tega konceptualizira v obliki historične triade: pred-Kolumbijsko, Kolumbijsko in post- Kolumbijsko obdobje.
Za vsako od naštetih obdobij izpostavi tudi dogajanje, ki naj bi zaznamovalo duh časa: invazije azijskih hord na evropska tla, evropski čezmorski ekspanizionizem in naposled dodobra zakoličeno ozemlje in boji znotraj njega, ki naj bi zaznamovali post- Kolumbisjko epoho.
Nadvse fascinantno je, da se je znanstveno pravljičarstvo tega tipa vleklo še globoko v 20. stoletje, seveda ni presenteljivo, da je padlo na plodna tla pri drugih obskurnežih tistega časa, a o tem kasneje. Najprej se še za trenutek posvetimo gospodu Halford J. Mackinderju angleškemu geografu in geopolitiku, katerega ime je v zgodovino zapisano tudi zaradi njegovega hribolazenja, po gori Kenija, katero se je v dobri evropski maniri zapisalo kot prvo v zgodovini. Gospod Mackinder spada med tisti tip serioznih znanstvenikov, ki v dobri veri ustvarijo/ skonstruirajo svoj predmet preučevanja, nato pa se v skladu s sveto preproščino naivno navdušujejo kako lepo se predmet preučevanja ujema z njihovim analitskim/ razlagalnim aparatom.

Dovolite mi, da omenim še enega šaljivca iz znanstvene tradicije, ki danes leži na smetišču zgodovine, tj. G.Tarde naj za voljo boljše ponazoritve navedemo odlomek iz njegovega pronicljivega teksta Zločini množic: „Omeniti je treba, da imajo množice, naj bodo strašljive ali vesele, zlobne ali navdušene, nenehno težnjo po opitosti, čeprav jih sestavljajo sorazmerno trezni ljudje. Njihova žeja je nepogasljiva. Kadar ropajo, je njihova največja želja prodreti v klet in sode.“ Človek začuti pravo olajšanje, ko naposled izve, da vsa množičnost temelji na alkoholu, tako kompleksni dogodki kot so bili francoska in oktobrska revolucija, niso bili nič drugega kot divjanje pijanih množic, prav tako kot današnji koncerti in zabave niso nič drugega kot francoske in oktobrske revolucije v malem. Bistvo agregata je alkohol, kaj pa drugega. Vrnimo se k prvemu komedijantu, teorija središčnega območja s povedanim namreč še nikakor ni izčrpana. Poleg dogodkovnega vpogleda (kdo bi si mislil, da lahko svetovno zgodovino reduciramo na en dogodek, a Mackinderju uspe celo to), izvemo tudi kaj so bila prevladujoča transportna sredstva vsake epohe: konji in kamele v pred- Kolumbijski dobi, sledi jim splošna plovba v službi graditve evropskega kolonialnega imeprija in naposled v post- Kolumbijskem obdobju železnice, ki prepletajo kopno. Kot pravi sistematik (človek dobi občutek, da ima opravka z otročjim Heglom, katerega Um v zgodovini je zavil v prvo gostilno in v alkoholnih hlapih začel fantazirati o svoji Zgodovinski neumnosti ) gospod Mackinder nima srca, da nas ne bi obdarili tudi s tretjo triado. Tokrat je govora o geografskih področjih in hegemoniji izvirajoči iz le teh, v kronološkem zaporedju: azijske stepe in zemlja, morje in evropski kolonialni imperij in naposled zemlja, tj. moč tistih, ki nadzorujejo središčno območje.

Naj na tem mestu natančneje opredelimo zloglasno središčno območje, gre za območje, ki ga je v največji meri zasedala Sovjetska zveza, danes pa spada pod suverenost Rusije.Mackinder pravi: „Kdor obvladuje vzhodno Evropo obvaduje središčno ozemlje, kdor obvladuje središčno ozemlje obvladuje Svetovni Otok, kdor obvladuje Svetovni Otok obvladuje Svet.“ Okrog središčnega območja, se vijeta še notranji (Kitajska, Turčija, Indija, Avstrija in Nemčija) in zunanji (Avstralija, Kanada, VB, Južna Afrika, ZDA in Japonska) krog. Gospod Mackinder v rokavu skriva še en as, izkaže se namreč, da so ZDA dejansko vzhodna sila. Naš cenjeni geopolitik mejo med vzhodom in zahodom postavlja v Atlantski ocean, raje kot pa da bi ostal pri ustaljeni demarkacijski liniji v Pacifiku. Kako je torej mogoče, da je klasik takšnega kalibra, danes popolnoma pozabljen obenem pa na višjem nivoju še skoz in skoz prisoten v kolektivni zavesti. Enega od razlogov za povsem upravičeno pozabo lahko iščemo v nacistični izpeljavi in prikrojitvi njegovih idej. Zavoljo tega se ustavimo še pri enem znanstvenemu pristopu na katerega je v veliki meri vplival prav Mackinder. Govora je o poti, ki jo je ubral Karl Haushofer, njegove izpeljave so bile enako odmevne v nemški geopolitiki kot so bile tiste Mackinderja v britanski. Haushoffer je geopolitiko obravnaval kot neizogibno in imanentno vsaki državi. Poudarjal je da v kolikor bi nemška znanost geopolitiko koncipirala drugače, bi bil lahko izid I. Svetovne vojne drugačen.

V svojih izpeljavah je izpostavljal nujnost lebensrauma, življenjskega prostora, katerega povečanje naj bi nemci dosegli s širitvijo na vzhod- drang nach osten. Med učenci Haushofferja je bil tudi nadebudni Rudolf Hess, Hitlerjev namestnik, ki je med vojno poskušal doseči premirje z Veliko Britanijo in je v maniri komandosa s svojim letalom odletel na Škotsko skočil s padalom si pri doskoku zlomil gleženj in seveda bil nemudoma zajet kot vojni ujetnik. Po koncu vojne je preostanek svojega življenja preživel v zavezniškem zaporu Spandau, kjer je naposled pri svojih 93, tj. leta 1987 storil samomor. Zanimivo je, da je potem, ko sta bila izpuščena še zadnja dva zapornika(A. Speer in von Schirach) od sedmih, ki so bili sploh kdaj zaprti, ostal nadaljnjih dvajset let sam v ogromnem zaporniškem kompleksu, ki je bil v osnovi mišljen za 600 zapornikov. A, vrnimo se k Haushofferju, ni presentljivo, da so njegove ideje naletele na plodna tla pri revanšizma željnih pripadnikih nacionalsocialistične stranke, saj so njihove apiracije docela legitimirale. Kakšno dovršitev so omenjane zastavitve doživele v življenju in delu A.Hitlerja na tem mestu ni potrebno posebej izpostavljati.

Nemara ne bo odveč, če navedemo fascinanten odlomek iz Wallersteinovega dela Zaton ameriške moči, v odlomku je sicer govora o genocidu, vendar gre pri geopolitiki za podobno transformacijo, tudi njo so Nemci namreč vzeli resno. „Zakaj so bili potem vsi tako razburjeni zaradi nacizma, vsaj po letu 1945? Odgovor je očiten in ga ni mogoče zgrešiti. Vzrok za to je bila Endlösung- končna rešitev. Čeprav so bili skoraj vsi v panevropskem svetu* pred letom 1945 odrito in veselo rasistični in antisemitski, ni skoraj nihče hotel, da bi se ta antisemizem končal z Endlösung. Hitlerjeva končna rešitev je zgrešila bistvo rasizma v kapitalistični svetovni ekonomiji. Rasizmu ne gre za to, da bi kakšno ljudstvo izključil, še manj za to, da bi ga iztrebil. Namen rasizma je, da te ljudi drži v sistemu, vendar kot nižje (Untermenshen), ki jih je mogoče ekonomsko izkoriščati in uporabljati kot politične grešne kozle" (Wallerstein 2004: 80).
Očitno je da današnja geopolitika deluje po podobnem vzorcu, gledano globalno, so za obstoj in funkcioniranje obstoječega tipa produkcije nujno potrebna ogromna območja, tako v geografskem kot demografskem smislu, katera je potrebno držati v permanentni poziciji izkoriščanja.

Geopolitika torej še živi, v liberalno demokratski paradigmi širi svoj lebensraum in s krvavimi revolucijami sesuva politične politične sistem, kjer ji je to v interesu. V tem smislu današnja geopolitika oziroma vladajoča ideologija- Weltanschauung, predstavlja bizarno sintezo nacizma in komunizma, ketere je preživela in jih vrši na višjem nivoju. Opozicija med totalitarizmi 20. stoletja in današnjo situacijo, t.i. Svobodnega sveta je torej napačna saj nas postavlja pred iluzijo, da so današnja protislovja zgolj ekscesi, tj. negativne eksternalije sicer pravične ureditve. Fukoyamovska paradigma pade na tej točki saj ne zapopade, da izkoriščanje ni nekaj zunanjega in tujega, temveč je vgravirano v samo srčiko globalne ureditve.

*Wallerstein s Panevropo misli zahodno Evropo, Severno Ameriko in Avstralazijo (Avstralijo, Novo Zelandijo in bližnje otoke v Tihem oceanu), ne pa vzhodne in srednje evrope (op.p.)

Umetnost debatiranja

2006-12-29T18:18:00.000+01:00

Sokrat, ta stari vrag, ki ni dal miru Atencem in katerega je umetnost debatiranja, na koncu stala življenja, saj je bil primoran zvrniti čašico smrtonosne trobelike- prav on je najboljša izhodiščna točka vsakega ekskurza v občudovanje debate. Si danes sploh še lahko predstavljamo mestnega čudaka, ki nas bi žical za debate in nam ne bi dal miru preden ne bi priznali, da se je naše v izhodišču tako jasno stališče znašlo v brezizhodni zadregi, t.j. aporiji.
Najbrž bi takšen možak naletel na še bolj negativne odzive kot pa »klasični« klošar.

Kaj nam to pove o duhu časa, me niti ne zanima dejstvo pa je, da debata kot taka v javnem prostoru ni več prisotna v klasičnem smislu kot je bila v času Sokrata.
Vseeno pa se velja vprašati, če je debata v času od antike do danes doživela kakšne radikalnejše spremembe. Takšna zastavitev je v resnici v ozki navezavi z vprašanjem o evoluciji človeške narave. Debata in razpravljanje mi predstavljata eno od ključnih izraznih možnosti človeka in s tem predvsem njegove narave, tovrstno izrazno moč lahko mislimo skupaj z drugimi umetniškimi praksami kot so denimo slikarstvo, skladateljstvo, kiparstvo ipd. Vsem naštetim je skupno to da zavest udejanji svojo izraznost, ter jo s tem naredi dostopno tudi ostalim, sama debata pa vključuje nekaj esencialnega, kar ji onemogoča, da bi bila izrazno sredstvo zgolj enega idividuma.

Gre preprosto za to, da sami s sabo ne moremo debatirati. Debata je zmeraj delo vsaj dveh, obenem pa je med vsemi umetniškimi praksami najbolj izmuzljiva, med tem, ko imamo veličastne slike, kipe in skladbe, ki nas opominjajajo ne minule čase, pri razpravah nimamo tako stroge evidence, a navkljub temu je potrebno priznati, da bi prav to nemara uničilo čar tega delovanja, kot ga imenuje H.Arendt. Dialog bi v svoji osnovi namreč moral biti neponovljiv. Še prijetneje pa je, ko je spontan, prav gotovo smo se že vsi znašli v omizjih, ki niso obetali ničesar posebnega, iztekli pa so se v najbolj vehementne razprave, ki so bila plodna tla še za marsikatere kasnejše razmisleke.

Med najbolj občudovanja vredne pa vključujem dialoge, katerih motrenja so privedla do širših družbeno-političnih sprememb, v to kategorijo bi lahko uvrstili obdobje francoskih salonov, ki so bili prijetno zavetje za razsvetljensko misel, angleške kavarne, kjer se je za razliko od prvih debata vrtela predvsem okrog politike. Neštete vsebinske polemike med anarhisti socialdemokrati in komunisti so prav tako kronski primer srditih polemik.
Zimmerwaldska konferenca na primer, debata trajajoča tri dni je povzročila daljnosežen razkol v socialističnem gibanju. Prav tako so imele odločujoč vpliv na nadaljnji razvoj leve fronte tudi debate oziroma polemike, ki sta jih imela Marks&Engels z Bakuninom, Proudhonom, Dühringom ipd. Zdi se da je celotna konfliktna teorija že sama na sebi en velik konflikt, ter s tem zmeraj znova pušča odprt prostor za debato.

Prav ta permanentni idejni antagonizem se mi osebno zdi eden najboljših elementov leve fronte, nemara je celo malce ironično, da se mnoštvo gibanj, ki vsaka po svoje oznanjajo takšno in drugačno osvoboditev, enakost ipd. sama med sabo od nekdaj imela najostrejše polemike, ki so s svojo silovitostjo presegala celo kritiko, ki je bila naslovljena proti njihovim deklariranim klasičnim nasprotnikom.
Kakšna pa je vloga in smisel debate danes? Kot sem nakazal že na začetku sem prepričan, da ni radikalno drugačna kot je bila v drugih dobah. Osnovni elementi: argumentacija, vzroki za debato, barva in višina glasu, premori oziroma tišine( Duc Le Rochefoucauld je na primer razlikoval med zgovorno, posmehljivo in spoštljivo tišino) skratka celotna strutkura celega debatnega podjetja se ni bistveno spremenila.

Nemara, danes res več ne razpredamo toliko na trgih in javnih tribunah, smo pa zato priča nečemu, kar bi imenoval digitalizacija debate. Izrazita popularnost forumov, blogov in ostalih strani katerih osnovni namen je interakcija med uporabniki, nas prepričuje, da ljudje nismo izgubili potrebe po izražanju ozirama debatiranju.
Zadeva je postala precej bolj sofisticirana, specifične interese in področja zanimanja za katere bi lahko še pred nekaj desetletji neutrudno iskali sogovorce, je danes mogoče najti neverjetno hitro.

V novem letu Vam želim uspešen lov na dobre sogovorce/ke!

Nekaj gnilega je v deželi tej

2006-12-08T13:41:00.000+01:00

Širi se kot kuga in kaže kot zdrav razum, a jasno je da ni nič drugega kot strah. Strah pred drugim in drugačnim. Povsem iracionalen in nekonsistenten- kot običajno.
Preden se posvetimo obstoječemu stanju mi dovolite krajši zgodovinski ekskurz. Narod čigar zgodovinska izkušnja, pooseblja permanentno marginaliziranost, podrejenost in odvisnost od dobre volje velikega drugega izgubi na samozavesti.
Naše samo-zavedanje kot tako je bilo v pripoznanju hlapčevske pozicije, to formo je napolnila temu primerna vsebina, medij izraza je bila lahko le literatura. Vsi, ki smo bili primorani konzumirati osnovnošolski korikulum se dobro zavedamo, kako trpljenja polna je naša pisana beseda. V to da je predpisovanje črtic, kot so Boj na požiralniku, Mačkova očeta ipd. navadno prostaštvo in kraljevska pot do tega, da dokončno zasovražiš slovensko literaturo, se niti ni vredno spuščati.
Pomembneje je to da se nenehno perpetuira obsedno stanje- izumrtje slovenskega jezika je tik pred vrati. Zdi se da je nekje za grajskimi zidovi čista bit slovenske kulture in jezika, the last frontier, ki nas varuje pred neobstojem oziroma izginotjem. Zato ni ukrepov, ki bi bili preostri, to spečo Trnjulčico je potrebno zaščititi pred lažnimi princi. Ta borba je utemeljena v zgodovinski izkušnji, ko je bil boj za ohranitev jezika dejansko razredni boj. Boja med ruralnim in urbanim, dvema lokaliziranostima antagonističnih razredov, ne gre zanemarjati in podcenjevati. Nadvse problematično pa je ko se tovrstni diskurz pojavlja v razmerah, ko ni več potreben, saj lahko v novih objektivnih okoliščinah privede zgolj do inverzije svoje izvorne vloge. Zgodovina se ponavlja prvič kot tragedija, drugič kot farsa.
Prav to pa je ključni problem slovenske kolektivne zavesti, zapadli smo v farso saj naš idejni svet ni zmogel preskoka iz kvantitete v kvaliteto. Dejanski zunanji sovražnik je postal izmišljeni notranji sovražnik. Gre za pubertetniško fazo narodovega duha, ki v iskanju lastne identitete zavrača vse drugačne. Šele preko njih pa se v resnici vzpostavi, objekt pripoznanja- je to, kar mi nismo. Zadeva svojo dovršitev doživi s tem, da ta objekt postane stvar sovraštva. S tem je negativistična definicija zaokrožena. Navznoter je prazna, okrog pa jo obkroža sovraštvo, katero onemogoča stik z realnim.
A, vrnimo se k tej kreaturi k straši po naši deželi. Kaj sploh je strah? Strah je uganka neznanega, ki se razreši s spoznanjem. Kaj je nestrpnost? Nesposobnost soočenja z neznanim in posledična negativna racionalizacija. To da je strah iracionalen smo že pokazali, a zakaj je nekonsistenten? Zato, ker ni univerzalen, temveč je prisoten zgolj v odnosu do specifičnega drugega in ne do vseh. Gre za dvoličnost brez meja, stvar gre namreč še celo tako daleč, da nas na koncu na specifičnem drugem motijo specifične stvari, ki po so take zaradi nekakšne mistične splošnosti, ki je v ozadju zmeraj prisotna. Prav to potrjuje vedenjski zakon socialne psihologije, ki smo mu ljudje nasplošno podvrženi. V primeru ocenjevanja lastnih napak povečini poudarajmo vpliv okoliščin, medtem ko pri ocenjevanju drugega zanje nismo dovzetni in krivimo predvsem osebo/populacijo kot tako.
Na tem mestu se ne zdi odveč, če navedemo komentar, ki ga je podal nemški zgodovinar Leopold Ranke v navezavi z Machiavellijevim opusom:
Bodimo pravični! Iskal je rešitev Italije, a njeno stanje se mu je zdelo tako obupno, da je menil, da ji mora predpisati strup.
Je Sloveniji potrebeno predpisati strup? Ne, vendar pa se bližamo točki, ko bo naše telo že tako zastrupljeno, da bo odpovedalo. Romska problematika, problematika izbrisanih odnos do đamije, umetna oploditev, domovi za bivše narkomane...
Vse to so odrazi pratikularnosti s skupnim univerzalnim jedrom, ki se obnavlja prav v službi zgoraj omenjenega obsednega stanja. Semantično jedro diskurzov, ki so se pojavljali ob vseh naštetih "problemtaikah" je namreč identično. Gre za klasično binarno kategrizacijo mi- oni, kjer smo mi potisnejeni v položaj žrtve, oni pa so tisti demonizirani drugi, ki nam preti z uničenjem. Takšna opredelitev se zdi skrajna, a je zgolj dosledna in logična izpeljava tega, kar je prisotno v naši kolektivni zavesti.
Kje iskati rešitve za obstoječe stanje? Nedvomno je zadeva izredno obširna in kompleksna, zato ne gojim utvar, da bomo vse skupaj rešili z dvema zamahoma čarovniške palice. Nedvomno pa je potrebno, da palico pravice začutijo parlamentarci, ki gojijo sovražni govor.
Vzrokov za nastalo situacijo namreč sploh ni potrebno iskati med preprostimi ljudmi kot so Ambružani ali Romi, navkljub svojemu deležu krivde, so oboji predvsem žrtve dlje časa trajajočega procesa. Procesa za katerega je v prvi vrsti odgovoren politični vrh, če ta vrh lahko še zmeraj nekaznovano izraža nestrpnost, ter s tem legitimira nestrpno mišljenje svojih volilcev, je s situacijo nekaj že v osnovi hudo narobe. Tu bi bilo potrebno začeti, nadalje sta ključnega pomena šolstvo in mediji- kot dve najpomembnejši ideološki instituciji v današnjem času. Skratka še obstajajo čas in možnosti za spremembe, vprašanje pa je če zanje obstaja tudi volja in interes.

Tudi vi ste lahko ameriški predsednik!

2006-11-10T14:05:00.000+01:00

V našem prostoru smo imeli pred časom veselje spremljati pohod apologetov neoliberalizma. Klasični ekonomski liberalizem je najbolj pravoverna in za kapitalizem najbolj všečna ideologija,
v tem smislu današnji ekonomisti ne predstavljajo ničesar radikalno novega. Argumente o tem, da je vse skupaj potrebno prepustiti logiki trga je vehementno navajal že A.Smith. Morda so naši ekonomisti tako kot otroci v peskovniku in se gredo neke vrste areheologijo odkrivanja pravega bistva.
Bistva, ki je zakopano pod umazanijo delavskega boja, boja, ki je dosegel kapitalizem s človeškim obrazom. Jezdeci nove dobe nas namreč pozivajo naj se končno znebimo te umetno ustvarjene enakosti saj nas ovira pri doseganju presvetle prihodnosti. Kako ne moremo dojeti, da je vsa ekonomska politika že v osnovi zgrešeno podjetje, ko pa je nevidna roka trga tako uspešna pri uravnavanju univerzuma. No, da preidem k bistvu, med najbolj šaljive argumente bi uvrstil tistega o enakih možnostih. Načeloma se mi na takšna izvajanja niti ne zdi vredno odgovarjati, saj sem prepričan, da s tistim, ki v to verjame, ne bova našla skupnega jezika. V nadaljevanju bi želel opraviti krajšo dedukcijo katere namen naj bo, da pokaže kako zelo enaki smo v resnici...
Naše življenje se začne že pred rojstvom. Gensko smo namreč predestinirani s strani naših staršev. V tem oziru jo lahko odnesemo dobro in se razvijemo v človeško bitje, ki je kasneje relativno samostojno. Vsi pa seveda nimajo takšne sreče- v mislih nimam zgolj genskih bolezni temveč navade staršev, ki imajo lahko uničujoč vpliv na razvoj otroka. V Nemčiji, denimo se je nedavno pripetila tragična zgodba o otroku narkomanskega para, ki je postal odvisen že v materinem trebuhu. Država in njene socialne službe so v tem primeru odpovedale na celi črti, saj so otroka prepustile očetu, katerega nezmožnost za skrb in zanemarjanje so se končali z otrokovo smrtjo. Ta otrok ni imel enakih možnosti. Gre za ilustracijo tega kako zelo pomembna je močno povezana in integrirana družba, ki pomaga svojim najšibkejšim pripadnikom. Daleč od tega, da bi bili ob rojstvu nepopisan list papirja.
Starši katerim se rodimo, niso prazni automatoni, od njih ne podedujemo zgolj genov, temveč kulturo, jezik, ideologijo, religijo itd. Prav tako se ne rodimo v vakum, temveč v določen prostor in čas. To je naslednja ključna točka v loteriji rojstva, tudi geografsko smo predestinirani. Hudičeva razlika je med tem, če se rodiš v podsaharski Afriki ali pa v zahodni Evropi. Aričani povečini nimajo enakih možnosti. Vsako novo življenje se v resnici ne začne popolnoma na novo, temveč je obremenjeno s celotno zgodovino, ki je samo ni ustvarjalo temveč jo mora trpeti. Gre za verigo dogodkov, ki dovršijo kontekstualizacijo naše biti, na katere pa nimamo praktično nikakršnega vpliva.
Trik se skriva v tem, da vsesplošno zagotavljanje mita enakih možnosti služi legitimaciji tega, da velika večina sploh nima nikakršnih možnosti. V ozadju tega je predpostavka, da so si vsi tisti, ki jim ni uspelo v resnici krivi sami. S sistemom kot takim v resnici ni nič narobe, ponuja nam neštete možnosti, le deloven in poslušen je potrebno biti, pa nam bo uspelo. To je seveda umazana laž, da uspemo v okvirih kapitalizma, je nadvse priročno imeti lastnosti, nad katerimi se načeloma zgražamo. Vsakdo je potencialni konkurent- gre za institucionalizirano paranojo, permanentno izredno stanje. V tako zastavljenih okvirih je popolnoma nemogoče imeti vsaj približno etično pozicijo, saj si z njo nakopljemo zgolj težave in podobo čudaka. V tem smislu so tudi različne humanitarne intervencije skrajno neokusno podjetje.
Če dejanski konflikt in vzrok za posredovanje tiči v človekovih pravicah, se je potrebno vprašati kdo jih je začel kršiti? Kršiti jih je začel prav Zahod, oziroma Evropa. To je bilo najbolj očitno v obdobju imperializma, ko so si evropske kolonialne sile razparcelirale svet.
S tem so se pričela stoletja brutalnega izkoriščanja naravnih in človeških virov, prostranih območij Azije in Afrike.
Bežen pogled na zemljevid današnje Afrike nam razodane absurdnost in nenaravnost meja, ki so bile potegnjene na neki konferenci in s tem grobo posegle v življenjski prostor, ki se je oblikoval skozi stoletja.
Teh krivic Evropa še zmeraj ni popravila, v resnici se izkoriščanje še zmeraj nadaljuje, le da z bolj prefinjenimi sredstvi.
Med najbolj očitne primere , ki so ga zakuhale evropske države, spada genocid v Ruandi. Tukaj gre za dvojno krivdo po eni strani so si ločnico med Tutsuji in Hotuji izmislili Belgijci in s tem naredili podlago za kasnejši genocid, po drugi strani pa genocida ni nihče preprečil. Takšnih in podobnih primerov je še ogromno.
Zato se mi zdijo humanitarne akcije(posebej te v katerih sodelujejo bivše kolonialne velesile), kot akcije piromana, ki najprej zažge gozd potem, pa ga zaradi slabe vesti začne gasiti s kozarcem vode.
Skratka enake možnosti so neverjetno posrečen mit, ob katerem človek ne ve ali bi se smejal ali jokal. Kot rečeno že v naslovu vsakdo je lahko ameriški predsednik. A kaj, ko je bilo do sedaj vseh triinštirideset anglo-saksonskih belcev srednjih let, protestantskega izvora.
Pa zakon, ta nas vendarle vsaj na deklerativni ravni dela za enake, mar ne? Drži, a potrebno se je zavedati, da:
»Zakon v svoji čudoviti enakopravnosti, prepoveduje tako bogatemu kot revnemu, da spi pod mostovi, da prosjači na cesti in da krade kruh.«
Anatole France

Bodimo nemogoči- zahtevajmo realno

2006-11-03T09:20:00.000+01:00

Misel in vera v radikalne spremembe, je vsakič znova primorana osmišljevati svoj obstoj. Vladajoči družbeni red te potrebe seveda nima, saj se kaže kot stvar na sebi. Vse skupaj je nujno prikazati kot objektivno danost, v okviru katere naj se razrešujejo notranja protislovja. Kritična analiza in premotritev pa se vsakič znova kažeta kot tujek, ki ga je potrebno izrezati, iz sicer zdravega telesa sistema. Kritika je permanentni medij potencialne nestabilnosti.
V primernih okoliščinah in ključnih zgodovinskih momentih zmerja znova podeli uvid v nujnost spremembe. Gre torej za delovanje železnih zakonov zgodovine, ki vsakič znova poskrbijo, da pride do preskoka iz kvanitete v kvaliteto.
Vendar pa se današnji družbeno-ekonomski sistem kaže za precej bolj kompleksno strukturo od vseh ostalih do sedaj. V temelju lahko najdemo produkcijski proces, katerega zmožnost nenehnega revolucionariziranja je vsekakor osupljiva. Izvore kapitalizma je zgodovinsko sicer težko vmestiti, a ključna točka je prav gotovo industrijska revolucija, ki posledično omogoči, razvoj globalnega kapitalizma v katerem živimo danes. A kapitalizem ni eden, kapitalizmov je več. Čeprav se celotna zgodovina za nazaj vzpostavlja kot smiselna celota in linearno napredovanje v višave, je dejanski proces razvoja seveda drugačen. Tako kot človeško življenje je tudi življenje človeštva prepleteno z vzponi in padci, svetlimi dogodki in grenkimi izkušnjami. Prisotna je vsa pestrost, ki že po definiciji ne more zagotavljati nemotenega in nenehnega napredka. Ključni problem je, ko se vzpostavi ideološki konsenz, ki kot rečeno, zgodovino utemelji za nazaj. V primeru liberalizma se celotna družba zvaja iz atomiziranega posameznika, kateremu pritečejo že prav psihotični atributi. V mislih nimam zgolj patološkega narcisa, kot ga razvija Žižek. Ne, že osnovna zastavitev, ki jo lahko najdemo pri Hobbesu: bellum omnium contra omnes ter homo homini lupus, odraža skrajen gnev in nezaupanje v razvoj človeškega potenciala. Nezaslišana koneceptualizacija katere uničujoči vpliv je čutiti še danes. Naravno stanje je torej prostor in čas po katerem lomastijo drug od drugega neodvisni psihopati, katerih srečanja so vse kaj drugega kot stvar prijateljske debate.
O tem, da si ne predstavljam, da bi na katerikoli točki v zgodovini obstajal posameznik per se, sem že pisal. Pri Hobbesovi zastavitvi pa je neverjetna še ena predpostavka. Ljudje preidejo v družbo, ne zato ker bi spoznali, da morajo zavoljo preživetja sodelovati, temveč zato ker pragmatično ugotovijo, da nihče v resnici ni dovolj močen da bi premagal vse ostale. Logični zaključek je seveda ta, da se nepovratno podredijo vsemogočnemu vladarju ter s tem postanejo na milost in nemilost prepuščeni njegovim kapricam. Družbena pogodba je v tej maniri zgolj začasni suspenz vsesplošnega nasilja. Onkraj sistema obstoječih mehanizmov se še zmeraj nahaja vojna vseh proti vsem- le poglejte Afriko!
Takšni in podobni nesmisli so seveda skrajno neoukusni. Pravo nasilje je seveda sistemsko. Primer Afrike, pa je nadvse perverzno dajati prav zato, ker gre za nezaslišano zamenjevanje vzroka s posledico. Afrika ni zaostala, nerazvita itd. ker ne bi bila sposobna sama vzpostaviti institucij in vzorcev obnašanja, ki jih Zahod pojmuje kot neizbežne. Ne, šele desetletja načrtnega izkoriščanja, zatiranja vsakršnega poskusa pridobitve suverenosti in nenazadnje podpiranje ter vzpostavitev najbolj surovih diktatorskih režimov, v času neokolonializma- vse zavoljo nemotenega dostopa do energetskih virov in surovin, so to celino pohabili do te mere, da je postala črna luknja na zemljevidu sveta.
Morda bi bilo bolje reformulirati klasično liberalno pojmovanje svobode in dejati: Moja svoboda se začne tam, kjer se konča življenje drugega.
Nič ni samoumevno, stvari, ki se želijo pokazati za docela nevtralne, so velikokrat rezultat dolgega boja med nasprotujočimi si silnicami. Res je vredno raziskovati, povsem običajne pojave, pri katerih se nam često zgodi, da odkrijemo skriti kod, tihi konsenz in nenazadnje mit v katerega se ne spodobi dvomiti. Prav to pa je potrebno rušiti, saj je kritika vsega obstoječega edini način za celovito razumevanje neke zgodovinske danosti. Oziroma kot bi dejal Lenin potrebna je: Konkretna analiza konkretnih razmer.
V trudu za razumevanje pa se neizogibno srečavamo z mnoštvom problemov. Nemalokrat nas lahko prevzame vseprežemajoči občutek nemoči, gnev ali pa skrajni obup nad dano situacijo. Vse to je mogoče in tudi popolnoma človeško, a za utemeljeno analizo brez posebne vrednosti. A, o tem kdaj drugič. Naj rajši zaključim z opogumljajočim citatom, ki že anticipira tovrstne etične zadržke:
Vsi reakcionarji so papirnati tigri. Izgledajo zastrašujoče, a v resnici niso tako močni. Dolgoročno gledano, niso reakcionarji tisti, ki imajo moč, temveč jo ima ljudstvo.
Mao Zedong

Kvaliteta življenja

2006-10-12T19:15:00.000+02:00

Po tritedenskem bivanju v Portsmouth-u (pristaniško mesto približno enake velikosti kot Ljubljana, obenem pa tudi rojstno mesto admirala Nelsona in C.Dickensa in še nekaterih drugih veljakov, sicer pa skrajno provincialno), sem ugotovil, da je nemara najbolj očitna razlika med našim in otoškim življenjem, razlika v kvaliteti življenja.

Ne nameravam pisati o teh dveh konkretnih tipih, temveč bi želel razmišljati o splošnejši zastavititvi tega vprašanja.
Kaj je kvalitetno in kaj ne, je že samo na sebi problem. Sam se nameravam posluževati binarne kategorizacije. Nadalje izhajam iz predpostavke, da je človeško življenje ustvarjajoči kaos, ki svoje zadovoljstvo najde v razvijanju oziroma razgrinjanju samega sebe. Prav tako trdim, da smo generična bitja, zatorej je celovito doseganje tega možno le v, in skozi skupnost oziroma interakcijo z drugimi. V tem smislu se mi kvalitetno življenje ne kaže toliko kot odsotnost prisile, temveč bolj kot prisotnost fundamentalne življenjske strasti.
Za vse našteto so potrebni določeni materialni pogoji, katerih prisotnost omogoča realizacijo ali vsaj ponuja možnost zanjo. V primeru odsotnosti le teh, je še bolj kot ta gola faktičnost, problematičana odsotnost percepcije praznega prostora v kolikor naj bi se ta vzpostavljal kot alternativna danost, že obstoječi konkretnosti. Skratka gre za to, da če nečesa ni je to zmeraj znova potrebno šele izumiti, v nasprotju s tem, ko nekaj že je in je lahko to v kateremkoli trenutku aktivirano in rabljeno. Kam nas vse to pelje? Želel bi si, da v smer, ki pod kavlitetnim življenjem pojmuje integriranost in vpetost v mrežo socializacijskih momentov katerih dorečitev je nemogoča in protislovna naloga. Življenje soočeno z nenehnim tokom in zatorej primorano vedno znova posluževati se razuma, te čudovite danosti.
Gre torej za dva atributa, interakcija in mišljenje, ki seveda logično izhaja iz nje. V tej liniji, mišljenja in delovanja ne ločujem kot to počne denimo H.Arendt. Sledim pa ji v njeni fascinaciji nad grškimi logosom in kot je razvidno je moja opredelitev kvalitetnega življenja, v marsičem sovisna z grško. Nemara ne bo odveč, če se še enkrat spomnimo grškega ločevanja med Polisom in Oikosom. Polis katerega tako velikokrat omenjamo kot prvo moderno politično ureditev je odraz demokracije, ki je as good as it gets. Resda je imela manj kot polovica prebivalcev Aten državljanske pravice, a tisti, ki so jih imeli so se jih tudi dejansko posluževali. Stari atenec je bil dejansko zoon politikon, ki je razpravljal o sprejemanju skupnih odločitev in je to prakso dojemal kot nekaj življenjsko pomembnega. Ne zgolj kot nesmiselno prisilo, ki tako ali tako ne razultira v ničemer bistvenem, kot se zdi danes. Današnji človek je povečini idiot. Seveda ne želim nikogar žaliti, čeprav izraz niti ni napačen.
Poglejmo si izvor besede, gre seveda za grško besedo idiōtēs, ki je sprva pomenila posameznika, ki nima posebnih veščin, privatnega državljana oziroma posameznika. V pozni latinščini, prav tako pa v starejši francoščini je beseda označevala neizobraženo in ignorantsko osebo.
Problematično, v tem pogledu, je seveda to, da so bile predvsem ženske zreducirane na privatno sfero, oziroma oikos. V njej so sicer imele vpliv, obenem pa jih je prav to zaznamovalo, kot tiste, ki se ukvarjajo s postranskim oziroma nebistvenim. Skratka polovica človeštva je bila že z rojstvom a priori obsojena na status idiota. Kot vemo se je ta problem razršil(vsaj deklerativno) šele nedavno.
Erozija javnega torej. Nemara pa gre za virtualizacijo, kot novo kvaliteto javnega. Nekakšna bizarna sinteza mnoštva privatnih lociranosti, ki se povezujejo v digitalizirano javno. Umetni horizont, ki privatno dela za javno in javno za privatno. Prav gotovo omrežje omrežij zastavlja vprašanja in izzive na katere zaenkrat še ne moremo zadovljivo odgovoriti, saj se njihovih posledic še ne zavedamo.

Kratek poskus zgodovinske umestitve levice in desnice

2006-09-05T23:57:00.000+02:00

Tako, iz planinskega raja sem se vrnil, orla in kače nisem srečal sta mi pa zato delala družbo pajek in potepuški maček. Zato sem se bolj kot perzijski prerok počutil kot obskurni gorenjski čarovnik. Tole pa sem v tem času spesnil, kot razkriva že naslov je obravnavana tematika zelo neskromno zastavljena...

Prepričan sem, da je današnja levica v globoki krizi. S tem nimam v mislih zgolj Slovenije, ki je v nebo vpijoč odraz tega, temveč trdim, da gre za pojav globalnih razsežnosti. Preden se spustimo v podrobnejšo kritiko pa bi vseeno veljalo vsaj okvirno definirati to, kar je na tapeti. Za zadovoljivo razumevanje vsakega pojava pa se mi zdi nujno tega obravnavati v historični perspektivi. Prav to bom poskušal storiti tudi sam.
Rez med levico in desnico povečini vmeščamo v čas nastanka industrijske družbe in s tem vzpona antagonizma med delom in kapitalom. Takšna opredelitev oziroma ločnica pa je tekom zgodovinskega razvoja postajala vse bolj zabrisana in nejasna. Današnji antagonizem je prefinjen do te mere, da se zdi, da sploh ne obstaja. Zato se konceptualizacija osi levo-desno, ki je vezana na fordistični tip produkcije, kaže kot redukcionizem katerega je potrebno preseči. Vrnimo se torej nazaj v zgodovino in se vprašajmo, če lahko ločitev zasledimo že prej. Prepričan sem, da lahko in tako moramo tudi storiti. Vsaj od takrat, ko govorimo o človeku kot o zoon politikonu, lahko govorimo tudi o ločitvi med desnico in levico. S tem imam v mislih seveda grški polis, kot prvo zahodno politično ureditev modernega smisla. Agora kot javni prostor par excellence, je bila že takrat polna polemik, ki so se nanašale tudi na vprašanja svobode, enakosti, ekonomije, zunanje politike itd. In res, lahko bi dejali, da ločnica med physis in nomos, ki vznikne v tem času, v temelju zaznamuje tudi samo levico in desnico. Na eni strani se torej soočamo z utemeljitvijo, ki svojo legitimnost črpa v naravi. Neenakosti, ki izvirajo iz nje so v tem pogledu determinanta, kateri posameznik ne more uiti. Poskusi preseganja te pa so zgolj odraz lažne morale in umetne solidarnosti. Tovrstna teza, ki jo je kasneje mojstrsko dovršil Nietzsche ima svoje izvire že v sofističnih krogih antike. Kalikles denimo je njen močan protagonist. Trazimah, čigar teza, da je: »Pravičnost korist močnejšega« in s tem iztočnica Platonove Države, prav tako očitno zastopa prevlado physisa. Gotovo bi se našel še kakšen sofist, ki spada v to kategorijo. Ni presenetljivo, da je bilo tovrstno mišljenje od nekdaj blizu vladajočim krogom, katerim je služilo kot sredstvo za afirmacijo oblasti.
Po drugi strani pa Platon, sicer tudi sam aristokrat, zastopa neprimerno bolj demokratično naziranje. Navkljub vsem kritikam, ki letijo na Državo, kot delo, ki je zametek totalitaristične ureditve, je le to vseeno monumentalni prispevek h politični filozofiji. Prepričan sem, da lahko vse večje ideologije v njej najdejo dele, ki bi jih brez težav označile za svoje. A bistvo se skriva drugje, kot pravi že sam podnaslov: o pravici/pravičnem, je to predvsem delo, ki išče najboljšo možno ureditev. V tem oziru je pomembno, da izvore in razloge za pravičnost išče v družbi in ne toliko v naravi. Narava se namreč kaže kot zavest izven sebe, ki pa kot totaliteta vseeno in prav zato deluje usklajeno. Družba in individum v njej pa je po drugi strani zavest na sebi in je samodoločujoča. Ta presežek, praktično poimenovan tudi meta-jezikovna zmožnost, pa je tisti element, ki nas dela za enfant terrible toka evolucije. Skratka gre za to, da je človek nekaj radikalno drugačnega od narave in pri iskanju pravičnega družbenega sistema si ne bi smeli privoščiti enoznačnih preslikav iz narave. Gledano strukturno se trajna implementacija pravice lahko udejanji zgolj v nomosu. Kar je spoznal že Platon v svojem poznem delu Zakoni. Navkljub temu pa nikoli ne moremo preceniti ključne vloge, ki jo v političnem procesu že od nekdaj igrajo modri vladarji. Solon kot eden najmodrejših politikov te dobe, je mojstrsko presegal in umirjal razredni antagonizem takratne družbe. Veleposestnikov ni razlastil , temveč je vsakomur po pravici pustil toliko kot mu pripada- s tem se je izognil njihovemu srdu. Najrevnejše in celo zasužnjene državljane pa je pomilostil, ter vsakemu odredil košček zemlje- s tem pa si je pridobil njihovo naklonjenost.
V času Rimskega cesarstva težko govorimo o demokraciji, resnici na ljubo zaradi obsežnosti zaradi imperija ta tudi ne bi bila izvedljiva v neposrednem grškem smislu. Sam izostanek demokracije pa še ne pomeni, da družbene napetosti niso obstajale. Prav gotovo jih ni primanjkovalo, v tem in v vzniku zmeraj bolj kompleksne strukture vladanja velja iskati tudi vzroke in potrebo za bliskovit razvoj prava. Rim kot tak tudi lepo nazorno pokaže dva tipa družbenega oziroma političnega boja, ki se potem kot stalnica vlečeta skozi zgodovino. V mislih imam sistemski in protisistemski boj. V prvem primeru gre za boj za spremembe znotraj okvirov obstoječega sistema. Boj, ki se danes odvija v parlamentu, je takrat potekal v senatu ena njegovih skrajnosti je bil seveda Cezarjev umor. Za ta tip boja je značilna zamenjava elite, oblastna razmerja in struktura moči pa v resnici nista v nevarnosti. Drug tip boja je protisistemski in v sebi nosi idejo o temeljni prenovi političnega sistema, bolje rečeno izgradnji novega na ruševinah starega. Za tovrstne boje se je uveljavilo ime revolucija. In prav to je bil v svojem času nesrečni in na propad obsojeni Spartakov upor.

Po primitivnih družbah in sužnjelastništvu je naslednji kavalitativni preskok Evropa naredila skozi fevdalizem. Kot vse velike družbene spremembe v zgodovini je bila tudi ta odraz nove ekonomske podstati. Ekonomija oziroma obstoječi tip produkcije v tem smislu ne determinira zgolj posameznikove zavesti, temveč v veliki meri opredeljuje celotno mrežo socialnih stikov. Teokracija in fevdalizem sta se v tem času pokazala kot priročna sinteza, ki sta predstavljala zmagovalno kombinacijo za nadaljnjih tisoč let. Kakorkoli se to obdobje že zdi homogena in monolitna vladavina cerkve, temu ni bilo popolnoma tako. Dokaj hitro se je namreč razvila koncepcija posredne božanske pravice. Ta sicer ne problematizira tega, da vsa oblast izvira iz boga, a vseeno poudarja, da pa sta način in oblika izvrševanja te oblasti ljudska in ne božanska. To tezo je oblikoval Tomaž Akvinski in jo katoliška cerkev zastopa še danes. Če bi torej v antiki postavili ločnico med levico in desnico na os physis-nomos, se mi zdi primerno, da za srednji vek postavimo le to na os božansko človeško. Že sam kralj je bil namreč na natezalnici med tema dvema silnicama, kot nam razkriva E.Kantorowitz, v svoji poglobljeni študiji, je imel namreč dve telesi! Prvo je bilo tega tipa, ki ga imamo veselje posedovati tudi vsi mi- rado je pojedlo kaj dobrega, zadovoljno rignilo in se zvalilo med svoje kraljevske žimnice.
Bistvo pa se seveda skriva v drugem telesu, nemara bi bilo bolje reči ideji kraljevega telesa. Tej namreč pritičejo božanski atributi in je osvobojena bedne banalnosti človeške eksistence. Prav res celotni srednji vek je osrediščen v tem antagonizmu božanskega in človeškega, v nadaljevanju je bil duh časa na srečo bolj naklonjen slednjemu.
Reformacija je znotraj sistema načela vprašanja in probleme, katere ni bilo več mogoče zadušiti trajno- duh je že ušel iz steklenice. Razsvetljenstvo pa je cerkvenemu monolitu zadalo še drug in uničojoč udarec, od katerega si cerkev ni opomogla še danes. Srčno upam, da bo tako tudi ostalo, izgubiti pridobitve sekularizacije bi bilo nepredstavljivo. Obenem pa se iz takšnih teženj ne more roditi nič dobrega.
Ne zgolj antropocentrizem in problematizacija cerkvenega primata nad indoktrinacijo družbe, temveč tudi kritika drugega glavnega stebra srednjeveške družbe, je tisto, kar dela projekt razsvetljenstva res celovit in mogočen. Ta drugi steber pa je seveda fevdalni ekonomski sistem. V tem pogledu ne gre zasluga zgolj razsvetljenski kritiki, potrebni so bili določeni pogoji, ki so jo omogočili in ji sploh dali mesto pod soncem.
Zato je poskrbel porast meščanskega razreda, širitev evropskega imperializma in kolonializma. Vse pa je bilo pogojeno z zoro novega načina produkcije, ki ga je omogočila idustrijska revolucija. Vse to je kulminiralo in doživelo svojo zgodovinsko dovršitev v francoski revoluciji.

Ogenj, ki ga je ta zanetila je navkljub poskusom zadušitve in restavracije, nazadnje prisilil Evropo, da je kot Feniks vstala iz pepela starega režima in zaživela v novem političnem sistemu.
Rodil se je tudi kapitalizem.
Kot vsaka družbena ureditev je tudi ta po začetni revolucionarizaciji doživel svojo konsolidacijo in spet so na plan udarila notranja protislovja.
J.M.Keynes ni zaman dejal, da bi mu morali na Wall Streetu postaviti spomenik.
Marx je namreč res podal najcelovitejšo analizo kapitalistične produkcije in njenih protislovij. Po Leninovih besedah gre namreč za gigantsko sintezo treh miselnih tokov, ki v marksizmu doživijo svojo sintezo. Na področju filozofije je Marx Hegla dokončno postavil na noge in s tem dokončal materialistični obrat levih hegeljancev, ki ga je začel že Feurbach. Od tod torej dialektični materializem. Prek angleške klasično ekonomske misli in izpeljave A.Smithove in D.Ricardove teorije delovne vrednosti, pa je Marx utemeljil to, kar je sam imenoval znanstveni socializem. S tem je želel poudariti razliko med njegovo in Engelsovo teorijo in francoskimi utopičnimi socialisti, ki pa navkljub temu vseeno predstavljajo tretje miselno izhodišče marksizma. Ob vsem tem bogastvu in raznolikostjo idej ni presentljivo, da stari bradač še zmeraj predstavlja železni repertoar levice, ter da je najbolja citiran avtor v zgodovini.
Na tem mestu bi tale površen zgodovinski potep zaključil in se raje vprašal kaj se lahko iz njega naučimo. Kot je dejal že Hegel:»Zgodovina nas uči, da se od nje ničesar ne naučimo!«.
Prav s tem stavkom je povezan tudi zanimiv pripetljaj, v sredni šoli sem ga namreč imel zapisanega na platnicah zvezka za zgodovino. Ko je cenjena profesorica to opazila pa ni delila mojega navdušenja nad njim. Kasneje sem dojel, da ga je najbrž interpretirala v banalno trivialni maniri, češ z zgodovino res nima smisla izgubljati časa. Prav to pa ne bi moglo biti dlje od resnice, prepričan sem, da je Hegel s svojo izjavo želel poudariti prav nasprotno. Da je zgodovina še kako pomembna, ter da je njenemu študiju potrebno posvetiti veliko časa- glede na to da še zmeraj ponavljamo napake iz preteklosti. S tem se v celoti strinjam in prav zato sem v okviru svojih zmožnosti poskušal osvetliti historični antagonizem med levico in desnico. Če poskušam povzeti bi dejal, da so za klasično desno fronto značilni miselni tokovi, ki svoje nazore črpajo pred vsem v preteklosti in so zato predvsem tradicionalistični in konzervativni obenem pa seveda manj dovzetni za večje spremembe. Nadaljni atributi pa prav tako orišejo nekatere značilnosti... Prvič, če bi pod človeško zgodovino potegnili črto bi zlahka ugotovili, da je levji delež oblasti od nekdaj pripadal in prav gotovo tudi bo desnici. Drugič desnica vkolikor ni reakcinarna ( in s tem spet re-akcija) ne ustvarja in gradi, temveč predvsem zaseda in vlada. Tretjič prevladujoče ideološke poteze so pragmatične in predvsem v funkciji oblasti. Opredeljujočih karakteristik je prav gotovo še mnogo, na tem mestu podajam zgolj tiste, ki se mi zdijo najbolj splošne. Pošteno pa je da na podoben način »kategoriziram« še levico. Levica v zgodovini ni bila na oblasti nikoli. Oziroma so kvantitativno gledano ta obdobja tako kratka, da v totalu človeške zgodovine sploh ne bi bila vredna omembe v kolikor ne bi pustila neizbrisen kvalitativni pečat. Problem nas levičarjev je da smo v osnovi pravljičarji. Radikalni politični borci, ki verjamemo v neodtujljive pravice do svobode in enakosti( navkljub temu, kako zelo si to dvoje nasprotuje). Skratka obljubljamo in verjamemo v raj na zemlji.
Precej čudna natolcevanja za nekoga, ki je levičar, mar ne?
Nemara res, a prav brezobzirna kritika vsega obstoječega kot jo priporoča K.Marx, bi morala zavoljo resnicoljubnosti vključevati tudi levico samo. Kje torej vidim mesto levice? Mesto ima v tem, da skrbi za razvoj misli na vseh ključnih področjih človeškega življenja in je s tem napredna sila katere sinteza kritičnih analiz v primernem zgodovinskem trenutku privede do spremembe.
Spremembe, ki je seštevek neštetih dejavnikov, a povečini se zdi, da se dogodi takrat, ko so napredne sile na eni strani dovolj močne, po drugi strani pa je obstoječi sistem zapleten v protislovja, ki jih ne more več preseči. Zato je edini realpolitični element levice revolucija, vse ostalo pa je predpriprava. Kot tsunami, ki udari in nas prisili v obnovo potem pa spet obmiruje, do naslednjič. Kvantitativno raztegnjena vladavina torej vlada, dokler lahko, na neki točki pa se zgodi kvalitativni preskok in protislovja se razrešujejo na višjem nivoju. V tem pogledu je izvrstno predočitev podal Hegel, ki obči zgodovinski tok obravnava kot razgrinjajoče gibanje uma, ki mu uvid podeljuje absolut. A vseeno bi k temu dodal nekaj pomislekov, ki mi ne dajo miru že nekaj časa. Navkljub temu, da se strinjam s tem da je dialektika osnovno življenjsko gibalo jo ne bi pojmoval zgolj idealistično ali materialistično, mislim, da gre za dialektični odnos, ki se odvija med idejo in materijo. Na ta način je slika celovitejša. Moj drugi zadržek pa je naslednji, zdi se da je Hegel svetovno-zgodovinsko gibanje proti absolutu razumel kot gibanje, ki ne pozna regresij in napreduje premočrtno proti svojemu cilju. Sam mislim, da v zgodovini lahko brez težav najdemo primere nazadovanja, ko se je pokazalo, da je že pridobljeno postalo vnovič izgubljeno. Navkljub temu pa je potrebno priznati, da tovrstne restavracije niso imele dolge sape in občega kolesa niso zavrtele nazaj.
Tretji in najbolj pereč pomislek se nanša na samo tezo o absolutu, totalni sintezi, razrešitvi vseh nasprotij, celo koncu zgodovine kot pravi F.Fukuyama. Takšo mišljenje se mi zdi krepko podcenjevanje kompleksnosti človeške narave in življenja nasploh. Zmeraj bodo obstajala protislovja in različni pogledi na razreševanja le teh. In prav je tako, drugače bi bilo vse skupaj neznansko dolgočasno.
Zakaj je torej levica v krizi? Ne zato, ker bi zahtevala preveč, temveč zato, ker zahteva premalo. Vseobča in razdrobljena levičarska fronta vodi drobtinčarsko politko in sledi svojim partikularnim interesom, kot so denimo ekologija, feminizem, multikulturalizem, istospolno partnerstvo, problematika priseljencev itd. Sindrom vrtičkarstva, brez primere. V očeh širše družbe pa v najboljšem primeru deluje kot posrečen cirkus. Vse skupaj mi diši po nečem, kar bi imenoval obupana etika. Zavest, ki spozna da s tem svetom še zmeraj ni vse lepo in prav, obenem pa že v isti sapi ugotovi, da v resnici ne more storiti nič za spremembo tega stanja.
V čem je korist takšne zavesti- prav nikakršna ni. Če bi vsi v zgodovini razmišljali tako, se ne bi prav nič spremenilo. Povejte mi, je vredno živeti nepreiskano življenje? Življenje brez strasti, brez drznih sanj, ni človeka vredno življenje.
Toliko o boleznih današnje levice.
Naj ostanem zvest tezi o tem, da je edini realpolitični moment levice le revolucija. Revolucija, ki ima navkljub vsej idejno-materialni predpripravi svoje srce zmeraj v ljudstvu, ki jo lahko tudi edino legitimira.

Adieu

2006-08-20T11:52:00.000+02:00

Ko je bilo Zaratustri trideset let, je zapustil domovino in jezero svoje domovine in odšel v gorovje. Tam je užival deset let nad svojim duhom in samoto in se deset let ni naveličal...

No, da ne bom preveč melodramatičen- v gore grem le za dva tedna. V tem času bom žal brez interneta- kar me navdaja z nekakšno čudno utesnjenostjo. Vseeno pa nameravam pisati, zato lahko ob vrnitvi pričakujete kakšen daljši sestavek.

Akcija, reakcija in slast upora

2006-08-17T12:12:00.000+02:00

Načeloma ne pristajam na analogije s področja naravoslovja, ki se kot čista vednost aplicirajo na polje družboslovja. Vse preveč mehanske mi delujejo, obenem pa se tovrstni pozitivizem kaj rad izteče v zelo nevarne zaključke . Spomnimo se zgolj najbolj surovega udejanjanja tovrstne prakse , ki se je dogodilo v naši polpretekli zgodovini. V mislih imam seveda znanost o rasi. Ne gre zgolj za koncentracijska taborišča, kjer je ta »vednost« dosegla svoj vrh, ali bolje rečeno svoje absolutno dno. Bolj zaskrbljujoče je to, da je nacizem oziroma ideologija arijske rase v resnici le konsekventno in prav »po nemško« do konca izpeljana ideja, ki je v Evropi začela nastajati že v obdobju razsvetljenstva. O tem kako globoke korenine in zgodovino ima v Evropi sam antisemitizem in s tem v veliki meri tudi nacizem, je odlično razčlenitev podala že H. Arendt v svoji študiji o Izvorih totalitarizma.
Navkljub omenjenim pomislekom se zdi, da vseeno obstaja določen presek v množici večno veljavnih zakonov, ki veljajo tako za družbo kot za naravo. Eden takih je prav gotovo zakon akcije in reakcije. Na prvi pogled trivialen in brez velike moči za pojasnitev je vendarle univerzalen in s tem še kako uporaben.
Tako kot je razvoj in grozljiva sinteza vse pretekle vednosti o arijskem človeku, rezultat in reakcija na serijo »znanstvenih« akcij; tako je tudi sama druga svetovna vojna vzplamtela kot ena velika reakcija. Šel bi celo tako daleč in dejal, da so bili prvi streli zapisani že v Versajski mirovni pogodbi. Kot je rekel že Mao: »Večje kot bo zatiranje večji bo upor!« in kaj je to drugega kot zakon akcije in reakcije, ki je preslikan na družbo.
Vendar pa je nemški upor, kakorkoli ga poskušamo ukalupiti v neke razumske okvire, v osnovi predvsem dejanje iracionalnega besa, ranjenega ponosa, pravičniškega revanšizma ipd., skratka elementov, ki so imeli v zgodovini precej več vpliva kot bi človek pričakoval. Predvsem pa gre za etično erozijo brez primere (žalostno je, da prav to judovsko država danes izkorišča kot politični kapital par excellence). Slast upora, ki jo omenjam v naslovu tako ni mišljena za vzpon nacizma- nikakor. Čeprav to še ne pomeni, da na ravni subjekta ni bila prisotna tudi tu.
Da naj bo upor slasten je potrebno zagotoviti določenim osnovnim pogojem, kateri nacizem po večini ne ustreza. Prvič, osnoven pogoj upora je zatiranje, kolikor večje je zatiranje toliko večji bo upor. Drugič uporniku je potrebna ideologija, saj je- rečeno malce po kantovsko- upor brez ideologije slep, ideologija brez upora pa prazna. Ko ugotovimo, da zadovoljujemo omenjena dva pogoja se velja vprašati o strukturi upora in vsebini ideologije. Za samo ideologijo je nadvse priporočljivo, da je vsevključujoča(tega se zavedajo tudi moderne
»neideološke« catch-all stranke). Ako pa niso vključeni ravno vsi pa ciljajmo vsaj na veliko večino, v nasprotnem primeru bo naš uspeh bolj jalov. Ta kriterij nemara najbolj zadovoljivo izpolnjuje religija. Denimo krščanstvo, ki je tako zelo vsevključujoče, da ne izloča niti svojih sovražnikov- če za trenutek odmislimo prakso, ki tega načeloma ne potrjuje- temveč jim nastavlja še drugo lice. Komunizem kot tak je sicer vključeval večino a je obenem precej bolj jasno pozicioniral svoj upor. Ob vsem tehnološkem napredku pa je ta sčasoma izvodenel in izgubil jasnega sovražnika pa tudi tistih, ki jih je nagovarjal je bilo zmeraj manj.
V tem smislu je krščanstvo precej bolj univerzalno saj tematizira smrt, greh, življenje po smrti ipd. skratka takšne in drugačne zimzelene melodije, ki bodo prisotne dokler bo prisoten človek. Mar ni smrt nadvse hvaležna tema, s svojo konkretnostjo, univerzalnostjo in nenazadnje demokratičnostjo zagotavlja večno življenjsko tržno nišo. Vsekakor bolj kot abstraktno ekonomsko izkoriščanje, katerega je kapitalu danes uspelo relativizirati, preseliti, predstaviti kot neizbežnega, fokus premestiti na grozečo globalno katastrofo. Kakorkoli že ideologija kot čista teorija je za povprečnega človeka seveda dolgočasna. In teoretiziranje o tem ali imajo angeli popek ali ne, oziroma o levem in desnem partijskem odklonu, res niso teme, ki bi uživale občo priljubljenost. Tovrstni pomisleki pa v resnici vzniknejo šele takrat, ko je določena ideologija že konsolidirana.
Ne, prava strast upora se skriva nekje in nekoč drugje. Skrivala se je v opreznih šepetanjih hodnikov katakomb, izdihovala je na križu z mislijo o večni odrešitvi, cvrla se je na grmadah, kričala v rokah inkvizitorjev. Goltala kurirska pisma, padala pod streli okupatorja, bila odplaknjena v müchenske kanale, zmrzovala po sibirskih stepah, korakala na dolgem pohodu...

To ni post

2006-08-01T23:44:00.000+02:00

Ura, čas-minevanje in lajanje v oblake. Strumne vrste hodečih linearnih premic- mi nismo ljudje iz mesa in krvi, mi smo stroji.
Iz kanalizacije v nos udari neznosna mešanica:
prešvicanih gat, ki jih pijani singapruski mornar ni zamenjal že od kar, je Marija Terezija prvič prav prikupno podrla kupčka,
sedemih let neizmerne žalosti, ki jo na svojih prsih lahko gojijo samo zaprisežene patagonske device, ki v nočeh katerim se še luna rajši izogne, lovijo podeče sence svojih sinov
in seveda gorečega grmička trobelike izza ošiljenega grička planeta Kritonija.
Duh okosteneli s koso razsaja, za njim se vleče pastirček Pišmevuh, radodarno režoč in skopušno rezajoč.
»To so bile torej te zloglasne sanje?« morda, a kot je rojstvo smrt je tudi smrt že nemalokrat povrgla prav prikupne otročiče, ki se nam vsi rdečelični še danes nagajivo derejo s prestola, če smo nepazljivi pa nam vržejo še kamenček ali dva. Tovarniška ura odbije pet do dvanajstih in mi smo še zmeraj odločni, bolj kot kdajkoli prej! Ne bomo se predali, zgodovina je na naši strani, svoboda pa je v spoznanju nujnosti, in res: »Tovariši, zmanjkalo nam je troslojnega...«.
Ah, da končno jo zagledam prečudovita(leta so ji bila mila) Khan al Zija, nemara bo potrebno navreči vljudnost ali dve, se malce posmejati, pohvaliti njene materinske dojke, ki bodo nekoč dojile ponosne atlase, titane in morda sam kaos, če kdo potem se namreč prava ona dobro zaveda, da na mladih svet stoji. Srce mi bije zmeraj močneje, nasmeški letijo kot bumerangi, le molim, da mi ne izbijejo zob, to bi napravilo slab vtis. Še korak, dva... groza to ni ona!
Brez skrbi, nadaljuj po premici, kot, da se ni nič zgodilo, bil je zgolj mehanski smehljaj, ki ga podariš vsakemu mimoidočemu.
Lipa zelena in bajtka rumena ščinkavček prdi, sonček sije in češnja se od zdravja šibi. Košakov ata, ali po domače fantom s tbilisijske Opere, si zadovoljen ob pogledu na posest, ki mu cveti, kar sama od sebe nabaše pipo in odpihne sončni zahod, »Ohohohoho, včasih je bilo vse drugače, resnico si našel na konici frače, danes so življenja, kapitala le igrače«.
Anima animira arhetip adolescentnega aborigina.
Danes ima ljudstvo enega in edinega sovražnika, njegov zlovešči obraz nam preti izza vsakega vogala, z njim se srečujemo na mestih na katerih bi ga najmanj pričakovali, prej, ko si priznamo, da pred njim nismo varni nikjer, bolje bo za nas. Prej, ko ga bomo spoznali lažje ga bomo premagali, a zaenkrat o njem ne vemo še ničesar, sicer pa človek z levico tako ali tako težko napiše kaj pametnega še posebej, če je desničar.
Pa brez skrbi učenje je res brez potrebe, kar človek ve tega si ne more želeti naučiti se, saj to namreč že ve! Česar pa ne ve, tudi tega si ne more želeti, saj ja ne moremo hrepeneti po znanju za katerega sploh ne vemo, da ga ne posedujemo! Bog je že vse uredil, da mora biti tako kot je lepo in prav, le k nam ga dajte mu bo življenje učitelj, pa še krivovercem bo pokazal pot iz mraka.
Tako so jim pravili ob začetku enaindvajsetega pohoda, in vsi so padli.
Ob vsesplošni nejevolji(pa saj ne da je bil od volje kdo že kdaj sit) si je čemerni velikan Matevž, odtrgal delček avtoceste in si vanjo zavil neko obskurno vas. Žena je bila s tem ljubeznivim darilom,ki si ga je urno nataknila na kazalec, kar zadovoljna in se je za večerjo še posebej potrudila. Matevž pa je bil tudi zadovoljen saj mu je post trajajoč zadnji dve leti že pošteno presedal.

Ne nehajte Švejkarit!

2006-07-30T19:40:00.001+02:00

Diogen (pa ne tisti, ki si je za svoj omiljeni bivanjski kotiček izbral sod in družbo psov, temveč oni, ki je živel pred njim in izvira iz Apolonije) nam na nekem mestu daje hvalevreden nasvet:
»V začetku vsake razprave je po mojem mnenju treba postaviti kako neizpodbitno dejstvo. Način obravnave pa bodi preprost in resen«. Hvalevreden nasvet, ki se ga bom poskušal držati tudi sam. Kar se tiče neizpodbitnega dejstva nameravam podati izjavo nekega drugega predsokratika, ki ga lahko brez pretiravanja razglasimo za očeta dialektike. Govora je o Heraklitu, katerega mračnost nam še dandanes podaja čudovite uvide v človeško življenje. Izjava oziroma neizpodbitno dejstvo pa je sledeče:
»Boj je oče vsemu, je vsemu kralj: ene izkaže za bogove, druge za ljudi, iz enih naredi sužnje iz drugih svobodne ljudi«. Ni kaj globoka misel. A bojim se, da nisem razpoložen za analize v stilu Heglovega gospodarja in hlapca, Nietzschejevega nadčloveka oziroma črednega človeka ali česa podobnega. Saj je vendarle poletje, čas za bolj lahkotne teme. Zato bi želel opozoriti predvsem na to, da v izjavi, ki nam jo namenja Heraklit, na žalost ni prostora za tretjega, tretjega, ki je nič manj kot ključni. In to je seveda, kdo drug kot Švejk!
Prepričan sem, da velika večina cenjenih bralcev prav gotovo pozna vsaj idejo Švejkizma, če že ni prebrala same knjige, ki vam jo seveda toplo priporočam. Če se torej strinjamo, da boj v takšni ali drugačni obliki preveva celotno človeško zgodovino, obenem pa sebe nimamo za heroje, niti se ne bi kar tako vdali v usodo, se velja vprašati kaj nam še preostane?
Dobri vojak Švejk je knjiga, ki nam razprostre celoten horizont armadne psihologije od najnižjega pucfleka, čez desetnika, majorja, generalmajorja... pa vse do samega cesarja Franc Jožefa. Avstroogarsko vojsko nam predstavi tako kot vsako dobro vojsko, ki že malce nestrpno pogleduje na uro in se sprašuje kdaj končno bo prišel čas, ko se bomo nehali pretvarjati in neslavno propadli. Prav tak duh je najbrž zmeraj vse bolj preveval tako imenovanega malega človeka (katerega tipični predstavnik je Švejk) bolj, ko se je prva svetovna vojna nagibala h koncu. Nenehne peripetije okrog dostave hrane - fasunga je zmeraj znova obljubljena za naslednjo železniško postajo, ko te seveda ne dobijo, so vojaki pomirjeni, da bodo na naslednji dobili celo golaž, o katerem kasneje ni ne duha ne sluha in tako naprej. Nečimernost nadrejenih, ki slepo plujejo na zadnjih izdihljajih cesarstva ter si zatiskajo oči pred v oči bijočo realnostjo, je dodatna tenzija, ki v kombinaciji s preprosto common sanse mislijo povprečenega vojaka povzroča dodatne komične učinke. Vojna kot jo opisuje Hašek ni vojna iz katere bi na eni strani izšli poveličevani heroji ali na drugi zasmehovani sužnji, temveč je vojna preprostega človeka, ki v danih okoliščinah poskuša preživeti. A ne preživeti zgolj v klasičnem smislu, torej ohraniti svoje življenje, temveč preživeti in ostati človek, kar je seveda precej težje. Vse to na prisrčen in komičen način pooseblja Švejk, ki poskuša biti v danih razmerah, kar se le da zvest lastnim načelom, prav ta (pri katerih res ne pozna mere) pa ga vedno znova pripeljejo v smešne situacije, v katerih se vedno znova znajde.
Hašek, s Švejkom ni ciljal zgolj na vzbujanje smeha pri bralcu. Med vso svojo simpatičnostjo je med vrsticami na prefinjen način zapisano tudi globoko etično sporočilo, da smo v vojni v končni fazi poraženci vsi. Knjiga je na ta način nemara eden najboljših zeitgeistov prve svetovne vojne, saj nam približa tisto svetlo plat, ki jo vsekakor vključuje vsaka vojna. Nesebično tovarištvo, žrtvovanje brez računanja na nagrado. Kot radi pravijo: »Vojna iz človeka potegne vse najslabše in vse najboljše«. Prav to uspe Hašku skozi lik Švejka odlično prikazati- ko se le-ta sooča z vsem slabim, uporablja vse dobro.
Za konec, navajam še en komičen (takšnih in podobnih v knjigi, kar mrgoli) odlomek. Dogajanje se odvija pred zdravniško komisijo, ki preverja ali je Švejk nor ali ni, torej ali je primeren za mobilizacijo ali ne. Gre za začetek zgodbe a kot je razvidno Švejku, kaj hitro uspe zabresti v težave:

....»Ali je radij težji od svinca?«
»Jaz ga, prosim, nisem tehtal,« je s svojim ljubkim nasmeškom odgovoril Švejk.
»Verjamete v konec sveta?«
»Najpoprej bi ta konec moral videti,« je vnemarno odvrnil Švejk, »zanesljivo pa ga jutri še ne bom dočakal.«
»Bi znali izračunati premer zemeljske krogle?«
»Tega prosim, ne bi znal,« je odgovoril Švejk, »ampak sam bi vam, gospodje, tudi zastavil uganko: Imate trinadstropno hišo, v tej hiši je v vsakem nadstropju 8 oken. Na strehi sta dve lini in dva dimnika. V vsakem nadstropju sta dva najemnika. Zdaj pa mi povejte, gospodje, v katerem letu je umrla hišniku babica?«
Sodni zdravniki so pomenljivo pogledali drug drugega, toda eden od njih je zastavil še tole vprašanje:
»Ali veste za največjo globino v Tihem oceanu?«
»Tega prosim, ne vem,« se je glasil odgovor, »vendar mislim, da je gotovo večja kakor pod višehradsko skalo na Vltavi.«
Predsednik komisije je na kratko vprašal: »Zadostuje?«, pa vendar si je še eden od članov zaželel tole vprašanje:
»Koliko je 12897 krat 13863?«
»729,« je odgovoril Švejk, ne da bi trenil.
»Mislim, da to popolnoma zadostuje,« je rekel predsednik komisije, » tega obtoženca lahko spet odpeljete na staro mesto.«
»Hvala vam, gospodje,« se je spoštljivo oglasil Švejk, » meni to tudi popolnoma zadostuje.«
Po njegovem odhodu se je kolegij treh zedinil, da je Švejk notoričen bedak in idiot po vseh naravnih zakonih, ki so jih izumili psihiatrični vedeži...

Mislim, da je iz zgornjega odlomka lepo razvidno Švejkovo delovanje, morda celo filozofska pozicija, ki na trenutke spominja na Sokrata, ki pa vendarle še bolj radikalno in na trenutke res norčevsko poudarja svojo nevednost.
Še opazka o naslovu. Gustáv Husák, generalni sekretar Češkoslovaške KP je v svojem govoru leta 1970, v obdobju »normalizacije« od praške pomladi, državljane opozoril: » Nehajte Švejkarit!«. Naj se torej nehajo zajebavat, kar si o tem mislim sam, pa je razvidno iz naslova.

Krhka zmaga

2006-07-20T18:06:00.000+02:00

Živimo v svetu brez ideologij oziroma v času, ko so vse velike ideologije postale neaktualne in pristale na smetišču zgodovine. Takšna pozicija pa v resnici ni nič drugega kot ideologija pripeljana do skrajnosti, ki je perverzna do te mere, da sama sebe razglaša za neideologijo.
Za trenutek sprejmimo to igro in se vprašajmo kakšne lastnosti ustrezajo dobi, ki se razglaša za brezideološko...
Za začetek velja vzeti v ozir nekaj elementov za katere sem prepričan, da so imanentni vsaki pravi ideologiji. V etičnem smislu je vsaki ideologiji lastno to da se sklicuje na absolut iz katerega črpa svojo teoretsko ostrino obenem pa v praktičnem pomenu skozenj realizira mobilizacijski moment. V današnjem času je to absolutno dobro profit, le ta podeljuje uvid v vso ostalo realnost, ki se skozenj tudi definira. Vsi smo vpeti v to dirko, ki se ne more končati drugače kot v katastrofi.
Nadalje, vsaka ideologija se konstituira preko opozicijskega odnosa, ki se ne zadovoljuje s stvarnostjo in zato ponuja alternativo. Nekako tako kot parlamentarna opozicija. A ta primerjava ni docela primerna , saj je parlamentarni opoziciji lastno to, da je sprejela pravila igre in politični sistem v katerem se ta igra. Prava ideologija pa je zmeraj subverzivna in v končni fazi teži k totaliteti. Saj vendarle poseduje resnico in je zato nesmiselno dopuščati alternative. Prav temu smo priča danes, opozicijski odnos preko katerega se perpetuira današnja ideologija je utemeljena prav skozi razliko do drugega. Drugega, ki ni, oziroma sploh nima pogojev, da bi bil prilagojen prevladujoči paradigmi. Gre za nekaj, kar bi imenoval idejni rasizem, ki pa se često pokriva z dejansko barvo kože. V smislu, da je nezaželeno razmišljati o kakšnem drugem-boljšem svetu, ko pa že ta ponuja dovolj dobre možnosti vsakomur, ki se vsaj malo potrudi. Saj veste vsak je svoje sreče kovač, a kaj, ko si nekateri še kladiva ne morejo privoščiti.
Zaskrbljujoč se mi zdi še nek drug moment današnje ideologije, za razliko od večine ostalih, ki jim, če drugega ne, ne moremo odrekati pričanja o pozitivnem koncu zgodovine. Konca, ko bo na zemljo prišlo božje kraljestvo ali konca, ko bomo živeli v brezrazredni družbi, če omenimo zgolj dva primera. Temu, čemur smo priča pa bi lahko dejali vsepristona in že udejanjena negativna eshatologija. Gre za logiko trga, ki se je uveljavil kot naravna tvorba, kar pa seveda ni, je eden neizbežnih produktov človeške družbe, ki v naravi nima para.
Trg kot sečišče kapitala, politike predvsem pa interesov, ki vse skupaj zavozljajo do nerazpoznavnosti, je eden ključnih elementov ideologije, ki je danes prisotna. Seveda je obstajal že prej oziroma je takšen ali drugačen tip menjave v človeški družbi bil od nekdaj prisoten. Bistveno se mi zdi to, da smo danes priča temu, da se edini boj, ki ima priznano legitimiteto odvija v okviru trga. Trg kot tak pa je med drugim sredstvo za maksimizacijo dobička, ki se kot sem že omenil kaže kot absolutno dobro. Šele profit, torej realizacija presežne vrednosti je tisto, kar človeku v očeh družbe daje veljavo, moč in ugled. Človek je lahko uspešen na mnogih področjih, ki so cenjena in spoštovana a pravo moč si lahko pridobi zgolj s kapitalom. Obstaj sicer neizčrpen vir moči, ki je v resnici edina prava zgodovinska sila in to je seveda ljudstvo, a prav za mobilizacijo tega bi bil spet potreben kapital s čimer pa bi zgolj jačali in ne spreminjali obstoječi sistem.

Za konec morda le še etimološki preval ali dva. Besedo ideologija bi lahko razčlenili na dva korena in sicer idea ter logos. Svet idej in čutni svet pa sta povezana prav z razumom. Logos je tisti medij, ki idejo udejanji v konkretnosti, most med dvema svetovoma. Prav zato imajo Nemci čudovito besedo Weltanschauung- svetovni nazor, ki je najboljši ekvivalent ideoligiji obenem pa njena razlaga. In če še nadalje zlorabim Platonov nauk, svet idej ni Parmenidovo Eno, ki je neprekinjeno, neminljivo, nenastalo... ideje niso homogena večnost neobčutljiva na čas. Niti niso nenehno spreminjajoča se Heraklitova reka. Pač pa se mi zdi najprimernejši opis sveta idej, Levkipijevo in Demokritovo pojmovanje atomov. Tu gre za čudovito sintezo prvih dveh. Vsaka ideja zase je tako kot atom Eno, a v prostoru in času je podvržena nenehnemu spreminjanju in boju z drugimi idejami.
Zato svet brez različnih ideologij ni možen saj bi v končni fazi pomenil popolno uniformiranost mišljenja oziroma bi bil to dejansko poskus udejanjanja nebivajočega.

Razmišljanje o etiki

2006-07-07T13:43:00.000+02:00

Oziroma o tem, če je danes sploh še mogoče zavzeti etično držo.
Za celovito razpravo o tem, bi bilo najprej potrebno definirati, kaj nam etika sploh predstavlja. Glede na to, da so se s tem vprašanjem bolj ali manj uspešno spopadali največji umi v človeški zgodovini, sam nimam iluzije o tem, da bom odkril kaj novega. Od kar se spoprijemam z antično mislijo, se mi celo zdi, da človek od Grkov in Rimljanov naprej sploh ni bistveno napredoval v razumevanju samega sebe. Resnično, če bi na tehtnico postavili ves tehnološki napredek in napredek, ki ga je človek dosegel v razumevanju lastne narave, se mi zdi, da bi se le ta nagnila krepko v škodo slednjega. Res je, da gre za dve v temelju različni stvari in če naravo do neke mere lahko ukalupljamo v zakone, upam, da nam tega z družbo nikoli ne bo docela uspelo. Bila bi velika škoda saj bi, če ne drugega izgubili, tisto mistično poetičnost, ki še zmeraj preveva družboslovje in humanistiko. Tisti element X, ki zmeraj znova dopušča možnost odkrivanja novih resnic in s tem pluralizem, pri katerem pa se vseeno velja truditi, da ne zapade v relativizem. V tem smislu, bi sam etiko razumel kot nekaj prvenstveno človeškega, kot pozicijo, kateri je imanentno stremljenje k boljšem svetu. Gre za nikoli dokončan projekt, ki svoje osmišljenje lahko najde zgolj skozi proces in nikoli v absolutu. Prav ta je v zgodovini zakrivil največje etične erozije. Vseeno pa mu velja priznati mesto nedosegljivega ideala in s tem pozitivno vlogo.
Kaj bi torej danes lahko bila etična pozicija? V prvi fazi bi jo opredelil kot zavedajočo se zavest. S tem, ko se zavedamo, da svet ni aktualizacija raja, temveč, da ostajamo vpeti neenakost in nepravičnost, smo prav gotovo na dobri poti, da po svojih močeh pripomoremo k spremembi. Morda se zdi, ta prva zahteva trivialna, a mislim, da v resnici ni. Kot prebivalci razvitih držav zahodne poloble, imamo dejansko zelo malo stika s surovim izkoriščanjem, kot smo ga v Evropi poznali za časa fevdalizma. Kar pa seveda ne pomeni, da takšno izkoriščanje ne obstaja, zgolj izvoziti nam ga je uspelo. Če kaj, potem velja pri kapitalu občudovati njegovo brutalno prefinjenost prilagajanja. Brutalno zato, ker globalno gledano še zmeraj obstaja izkoriščanje delavskega razreda. Prefinjeno pa zato, ker ta razred v državah, ki bi imele realno podlago za spremembe, skorajda ne obstaja več. V kolikor pa še zmeraj obstaja, njegov položaj ni primerljiv s tistim v državah v razvoju.
Eden ključnih problemov pri soočanju oziroma izkrivljanju stvarnosti tega sveta, so množični mediji. Prav oni predstavljajo tisti kanal preko katerega večina ljudi absorbira informacije o »svetu zunaj«. Kot namreč ve vsak povprečen študent komunikologije množični mediji NE odražajo realnosti. Nadvse zgovoren je že podatek, da ljudje, ki nadpovprečno gledajo televizijo, svet posledično dojemajo kot nadpovprečno nasilen. Po drugi strani pa ne gre zanemarjati kapitalskih povezav, ki medijem narekujejo podrejanje logiki trga. Vsaka stvar, ki je podrejena kapitalu(in res malo jih je, ki danes niso) je obsojena na nenehno rast. Podjetje, ki se ne razvija in iz leta v leto nima vedno večjih dobičkov, je propadlo podjetje. Za to skrbita konkurenca in rezervna armada delovne sile. Prav ta princip je tisto, čemur bi se bilo potrebno pri množičnih medijih izogniti. Tako kot je Platon umetnost pojmoval kot nekaj načeloma škodljivega, v kolikor ni v službi rasti duha, bi tudi sam dejal, da so množični mediji izrazito škodljivi v kolikor samo obveščajo in ne tudi ozaveščajo. Mediji bi lahko, in bi morali imeti vlogo pri izgradnji kritičnega pogleda na svet. A stvar seveda ni tako preprosta, tudi če bi brali in gledali kritične novice se velja vprašati ali bi to dejansko pripomoglo k boljšemu svetu. Nemara je že od nekdaj v človeški naravi vraščeno to, da si zatiskamo oči pred problemi. Človek je pragmatično bitje, ki ljubi varnost zato so korenite spremembe zmeraj pogojene z izredno močnim zatiranjem, ponavadi celo ogroženo eksistenco.
V mislih imam Oktobrsko in Francosko revolucijo, ki sta obe črpali iz intelektualnega bogastva svojih teoretskih predhodnikov, a sta se lahko uresničili zgolj zaradi nemogočih življenjskih pogojev, katerim so bili podvrženi ljudje in zato dejansko niso imeli ničsar izgubiti.
Danes se zdi, da razmere niso zrele za tako fundamentalne spremembe, niti ljudje ne čutijo potrebe po njih. Kakšna naj bo torej najboljša etična pozicija posameznika v danih razmerah?
Tega ne vem. Prepričan pa sem, da dve skrajnosti današnje zavesti (o katerih sem enkrat že pisal) in ju lahko poimenujemo za teroristično in japijevsko, ne bosta dosegli bistvenih sprememb.
Zato velja iskati naprej.

Vzgoja in šolstvo

2006-06-22T19:39:00.000+02:00

Ko govorimo o temeljnih pedagoških vprašanjih, ne moremo mimo opredelitve o tem kakšen je človek, ko se rodi. Vse od Lockeove koceptualizacije človeka kot tabule rase, se zdi, da je to prevladujoča paradigma v katero si vsak pravi humanist ne bi smel drzniti dvomiti. Vseeno pa sam ne bi zanemarjal genske predispozicije na katero je človek »obsojen« in nanjo nima nikakršnega vpliva. V primeru, da spregledamo to naravno danost se naš humanizem lahko kaj hitro izteče v nevarno uniformiranje vsega odklonskega.
Morda je najpopolnejša zastavitev razvoja človeške osebnosti, tista, ki poudarja triado: dednost, okolje in lastna dejavnost. Glede na intenzivnost vpliva si sledijo prav v takšnem kronološkem zaporedju. Ne dednosti, ne okolju, človek ne more nikoli docela uiti, lahko pa njune učinke krepko preobrazi s pomočjo lastne dejavnosti, za katero mislim, da je ključnega pomena. Nemalo primerov v zgodovini bi lahko našli, ko so imeli posamezniki odlične pogoje za lastni razvoj, pa jih niso izkoristili in raje izbrali življenje v slogu Oblomova. Prav tako pa smo lahko zmeraj znova fascinirani nad tistimi navdihujočimi osebami, ki so izhajale iz niča in ustvarile vse.
Seveda gre za dve nasprotujoči si skrajnosti, in za pripadnike le teh je vzgoja irelavantna saj so v veliki meri tako ali drugače samozadostni. Med tema dvema skrajnostima pa se nas nahaja večina (večno veljavna Gaussova krivulja). Prav v tem oziru pa ima vzgoja pomembeno mesto. Ključno mesto v procesu vzgoje pa ima seveda vzgojitelj. Ta proces mora biti, če želi biti uspešen, zastavljen dvostransko. Kot pravi že Engels, ne gre zgolj za to da učitelj vzgaja, temveč predvsem za to, da je tudi sam vzgajan. Učitelj bi moral svojega učenca razumeti kot osebnost, ne samo kot objekt vsrkavanja novega vedenja. Prav zato si ne bi smel privoščiti pristopa , ki bi učenca obravnaval kot nepopisan list papirja. Vsak posameznik je enkratna osebnost in podajanje vednosti v uniformirani obliki je ena hujših napak učnega procesa. Nemara na tem mestu ne bo odveč omeniti mikrofiziko oblasti, kot jo razdela Foucault. Tako kot v zaporu, bolnicah in tovarnah je ta prisotna tudi v učilnicah. Gre za discipliniranje telesa, ki je konstantno pod budnim očesom nadzornika. Končni cilj tega tipa oblasti, je seveda ponotranjenje nadzora, ki ga posameznik vrši sam nad sabo, tudi v odsotnosti nadzornika.
V tem smislu se mi zdi problematična že sama arhitektura učilnice, kot primarnega prostora podajanja vednosti. Veliko bolj primerna bi se mi zdela krožna postavitev, ki je že v osnovi bolj naklonjena dialogu, ter skupnemu odkrivanju. Pri takšnem tipu učenja bi imel učitelj bolj, ko ne moderatorsko funkcijo. Stvar pa bi funkcioniral le ob nekaterih obče sprejetih pogojih. Prvič ta tip učenja bi bil primeren predvsem za družboslovne in humanistične predmete, do neke mere pa bi se ga seveda lahko posluževali tudi naravoslovci.
Drugič, takšen način, bi od učencev zahteval vsaj troje. Da pristanejo na nova pravila igre, da se na pouk pripravijo bistveno bolj kot so se do sedaj in najpomembneje, da so pripravljeni argumentirano zagovarjati svoje stališče. Prav to pa bi bila obenem največja prednost takšnega sistema- spodbujanje lastnega kritičnega mišljenja.
Današnji šolski sistem, namreč ne spodbuja, temveč celo ovira lastno mišljenje. Uspeva pa mu izšolati armado ljudi, ki so naučeni gore informacij, a obenem ne vedo kaj bi z njimi počeli. Gre za intelektualno neodgovornost do ljudi.
Stvar je v resnici precej bolj zapletena saj smo soočeni z vsaj še dvema problemoma. Nisem tako naiven, da bi si domišljal, da si ljudje res želijo kritično razmišljati, prepričan sem, da jih je velika večina zadovoljnih s tem, kar imajo. Kritično udejstvovanje jim v tem smislu predstavlja zgolj nepotreben napor.
In drugič, sam sistem je naravnan tako, da ljudi vzpodbuja h takšnemu načinu obnašanja in intelektulni apatiji. Za vsako oblast je namreč precej bolj lagodno, da ima pod sabo armado poslušnih in konformnih ljudi.
Za konec še misel, ki sem jo pred kratkim zasledil. Gre za eno tistih kratkih iskric, ki v enem stavku zaobjamejo samo bistvo:
»Nikoli nisem dovolil, da bi moje šolanje oviralo moje izobraževanje«
Mark Twain

Naravno stanje

2006-06-13T20:03:00.000+02:00

Ljudje so generična bitja. Zavračam vsakršno hipotezo naravnega stanja, ki ne izhaja iz te osnovne predpostavke. Naravno stanja, ki za človeka predvideva položaj avtonomnega subjekta, neodvisnega od ostale družbe, ne zdrži kritičnega pretresa. V kolikor mi je znano tudi ni zgodovinskih dokazov, ki bi potrjevali takšen pogled. Že naši ljubi predniki, ki jih tako nemarno zapiramo v živalske vrtove, so bili in še zmeraj so, navajeni življenja v skupnosti. Zelo malo verjetno se mi torej zdi, da bi obstajal nek vakumski prostor razvoja, v katerem bi človek lahko funkcioniral samozadostno. S tem se obračam na drugo nerealno predpostavko, ki jo v sebi nosi večina teorij naravnega stanja. Gre za tezo o duhu časa v katerem naj bi živele primitivne skupnosti. Tu imamo opravka z nekaj konkurenčnimi pogledi. Oglejmo si štiri.
Hobbesovo naravno stanje predvideva vojno vseh proti vsem. Opisuje ga kot stanje bede, nasilja, bolezni, trpljenja skratka vsesplošne prisotnosti elementov, ki bi ustvarili res nemogoče življenjsko okolje. Hobbes se mi zdi v resnici nadvse modern avtor. Potem, ko spoznaš njegove ideje, res nevem kdo bi se še obremenjeval z morebitno apokalipso. Saj smo vendarle eno že preživeli in se iz nje očitno celo razvili.
Ključni problem, kot ga opažam pri Hobbesu, je ta da uvede nujnost tretjega. Tretjega, ki pa je bil ves čas že prisoten. Izpeljevanje nujnosti podreditve suverenu zavoljo nezmožnosti dogovora (dasiravno je prav ta akt podreditve tudi dogovor), lahko kritiziramo ne le z Lockeove, temveč tudi z materialistične perspektive. Ne vidim smisla v uvajanju vsemogočnega suverena, ki bi zahteval brezpogojno podrejanje, ko pa ta suveren že obstaja. Govorim o naravi, ki je kot dana objektiviteta določala razvoj človeške zavesti. Prav ta surova neposrednost ni omogočala preživetja posamezniku izven okvirov družbe. Človek je bil prisiljen sodelovati, če je želel preživeti. Zato ne moremo govoriti o vojni vseh proti vsem, temveč kvečjemu o vojni nekaterih proti nekaterim. To pa je rdeča nit zgodovine, ki svojo aktualnost potrjuje še danes.
Naslednji pomembni pisec v kontraktualistični tradiciji je seveda John Locke, njegova teorija naravnega stanja korenini v kritiki Hobbesove. Lockeovi pogledi so pragmatično liberalni in njegova opredelitev je precej bolj verjetna od Hobbesove, a vendar sem do nje še zmeraj skeptičen. Izhaja iz duhovite dileme, ki se sprašuje o tem zakaj bi se ljudje bali podlasic in lisic, obenem pa se povsem prostovoljno metali v naročje leva in se pri tem še počutili varno. S tem v enem zamahu odpravi Hobbesove špekulacije, katerim v obrambo pa je vendarle potrebno priznati čas državljanske vojne, ki je zaznamoval Hobbesove umotvore. Locke za naravno stanje predvideva, stanje obilja v katerem je vsakdo svobodno razpolagal z samim seboj in svojim imetjem. Suspenz posameznikove popolne svobode je posledično zgolj rezultat pragmatične odločitve skupnosti, ki uvidi, da je le ta v korist skupnega dobrega. Pomembno je tudi to da Locke akt podreditve ne razume kot nepovratno odločitev ter dopušča možnost prevrata v primeru, da se vodstvo izneveri ljudstvu.
Še korak dlje gre Rousseau, ki se za razliko od zgoraj omenjenih niti ne obremenjuje s samim suspenzom, temveč oblast zadrži v samem ljudstvu. To mu uspe z izrazito abstraktno uvedbo metafizične oblasti, tj. obče volje. Čeprav se zdi njegov pogled še najbolj človekoljuben je v resnici gnezdo totalitarizma. Obča volja v imenu katere lahko člani skupnosti posameznika prisilijo, da postane svoboden prav nevarno spominja na vsesplošno etiketiranje naravnih in razrednih sovražnikov, ki se je dogajalo slabih dvesto let po izdaji Družbene pogodbe.
A pojdimo korak nazaj, še bolj nerealna se mi zdi Rouseaujeva teza o plemenitem divjaku. Naravno stanje kot ga opisuje Rousseau bi bilo polno s sabo zadovoljnih samotarjev, ki pa bi bili vseeno sočutni, ter drugim divjakom vsake toliko priskočili na pomoč. Gre seveda za skrajno naivni romanticizem, v katerega odrasel človek, ki je prerasel pravljice res ne bi smel verjeti.
V vsem mnoštvu špekulacij o naravnem stanju velja omeniti še Marksov primitivni komunizem, v katerem so bile prozvodne sile v skupni lasti in v enakopravnem odnosu.
Naj si na tem mestu privoščim perverzno eshatologijo: »Iz brezrazredne družbe izviraš in v brezrazredno družbo se povrneš!«.
Kot rečeno na začetku, skiciral sem štiri morda najbolj znane teorije naravnega stanja. Pomankljivost takšnega razmišljanja je seveda v tem, da nisem seznanjen z morebitnimi novimi znanstvenimi spoznanji na tem področju.
Pošteno bi bilo še bolj eksplicitno nakazati, moje lastno mišljenje. Sam verjamem v to, da nikdar ni obstajala družba, ki bi se fundamentalno razlikovala od današnje. Človek je vedno bil in vedno bo družbeno bitje, to lahko utemeljujemo z osnovno celico človeške družbe, v kateri se godi primarna socializacija, tj. družina. Poleg tega združevanje v večje skupnosti ni bil odraz dobre volje temveč življenjske nuje. Ko govorimo o človeku, kot bitju v okviru skupnosti, ne moremo več govoriti o naravni enakosti( ki v naravi tako ali tako ni bila nikdar prisotna). Delitev dela in nastanek zasebne lastnine nista bila prva vzroka hierarhizacije družbe, bolj se nagibam, k temu, da bi ju imel za posledice le te. V primitivnih družbah v katerih še ni bilo privatne lastnine in v katerih so obstajali zgolj osnutki delitve dela, je namreč prav tako obstajala izrazita hierarhija vlog. Ta je bila surova in izvedena na podlagi naravnih danosti, ki jih je posameznik prejel neodvisno od svojega udejstvovanja, gotovo pa jih je še dodatno razvil prek tega. Šlo je za naravno selekcijo in preživeli so le najsposobnejši. Le ti pa so lahko posledično izvedli prvobitno akumulacijo moči in gradili oblastno strukturo. Problem vidim v tem, da se ta struktura, iz praktičnih razlogov, ni menjavala ter sčasoma postala nehigienična. Moči niso več imeli najsposobnejši, temveč tisti, ki so bili rojeni pravim staršem; imeli dovolj denarja; poznali prave ljudi itd.
Mislim, da je sklicevanje na neko pravljično predzgodovinsko obdobje; v katerem je bil človek še nedolžen in pošten; v končni fazi skrajno nevarno početje.
Svoboda in enakost pač nista stvari, ki bi ju lahko našli v naravi, temveč se moramo za nju aktivno zavzemati vsak dan. Prav to da gre v resnici za obratno sorazmerni ideji, pa je dejstvo, ki dela trud toliko bolj naporen, a obenem nujno potreben.

Delo

2006-06-05T19:54:00.000+02:00

Verjamem, da je prav delo tisti medij skozi katerega se lahko realizira specifičnost človeške biti. S tem, ko nam ni več potrebno porabljati časa za preskrbo s hrano, tako kot so bili s tem obremenjeni v času pred industrijsko revolucijo, se odpre določen prostor svobode.
Prvič v človeški zgodovini je tako veliko število ljudi materialno preskrbljenih. Prav tako, prvič toliko ljudi životari pod pragom sprejemljivega. Zanimivo bi se bilo vprašati ali gre za (proporcionalno gledano) enako razmerje kot v pretekli zgodovini. Oboje, tako blagostanje kot revščina sta poleg tehnološkega napredka, pogojena tudi s skokovitim porastom prebivalstva. Prav bazen ekstremno revnega prebivalstva, generira rezervno armado delovne sile, ki je danes postala globalizirana. Na ta način je določenim regijam po svetu omogočeno relativno blagostanje prav na račun neusmiljenega izkoriščanja drugih področij. Takšna je današnja stvarnost in vse humanitarne akcije tega sveta (dasiravno so hvalevredne) ga ne morejo spremeniti. Potrebne so sistemske spremembe, katerih pa ni na vidiku ne teoretično kaj šele praktično. Edina prelomna točka, ki jo sam vidim je točka destrukcije narave. Od te točke naprej pa je zadeva skrajno vprašljiva.
Nisem romantik, ki bi si domišljal, da je vse, kar je potrebno, zgolj to da se zruši obstoječi ekonomski sistem. To bi bilo v primeru, da ne bi imeli dodelane alternative, v končni fazi še precej huje. Prav mogoče je da bi se vse skupaj izteklo v plemensko rivalstvo za nadzor nad redkimi preostalimi surovinami. Nekaj podobnega kot to čemur smo lahko priča v filmu Mad Max.
Ena osnovnih človeških danosti, ki ga na nek način tudi ločuje od ostalih živih bitij je zmožnost do dela. Sam akt dela, mi kot sem že dejal, predstavlja sredstvo za izražanje človeka samega. In prav ta proces je ključen za razumevanje vsakega ekonomskega sistema. Delo ima v vsakem politično ekonomskem sistemu specifičen položaj, ki ima izrazito ideološki naboj. Naj bo za delavca položaj še tako težak, ne sme se zgoditi da bi dvomil v pomembnost svojega dela. Na ta način lahko prične dvomiti v samo strukturo razmerij v katero je vpet.
Marsistična analiza, odtujitve posameznika od produkta njegovega dela je danes še bolj aktualna kot kdajkoli prej. V času v kakršnem živimo bi zelo težko govorilo o proletariatu v klasičnem smislu kot je obstajal v času po industrijski revoluciji. S tem ne namigujem, da je proletariat kot tak izumrl, v resnici se je zgolj preselil na trge s ceneno delovno silo. Prav to je ustvarilo iluzijo, da proletariata v razvitih zahodnih družbah ni več.
Resda nimamo več takšnega odstotka industrijskih delavcev kot pred desetletji, a v skokovitem porastu je nek drug razred. Gre seveda za storitveni razred. Razred ljudi, katerih osnovna funkcija je zagotavljanje določene storitve. Mislim, da je v primeru storitve alienacija še veliko večja kot pri klasični »manufakturni« dejavnosti. V obeh primerih smo sicer soočeni z zaposlenim, ki vstopa v določen odnos. V primeru klasičnega delavca gre za odnos z nekim predmetom, v rokah katerega se ta transformira in v končni fazi pridobi dodano vrednost, ki je rezultat dela, ki ga je vanj vložil delavec.
Ne morem si kaj, da na tem mestu ne omenim Žižkove interpretacije prizora iz Psycha, v katerem Norman Bates po umoru čisti kopalnico. Žižek pravi, da je bil že v mladosti fasciniran nad dolžino prizora, ter natančnostjo s katero se Norman loti čiščenja. Razlago zaokroži s tem, da se lahko s prizorom poistovetimo vsi, saj v sebi prav zaradi svoje pedantnosti nosi idejo o« Job well done«. Mar ni, prav to tisto zadovoljstvo, ki vsakega od nas preveva v trenutku, ko se s pomirjajočim občutkom uspešnosti ozremo na neko opravljeno delo. Kaj nismo vsi Normani, ki si želimo čim bolj pedantno počistiti naše kopalnice, da bo v njih, kar se da malo nesnage, ki bi nakazovala na morebitno prisotnost ida. In prav to je problem, ki ga vidim pri storitvenih dejavnostih... ni trupla. Ni neke predmetne danosti brez zavesti, ki bi jo lahko ustvarili, uničili, transformirali in koncu postavili na neko mesto in občudovali. Storitev kot taka je vpeta v odnos z drugo zavestjo. In prav to da gre za dve zavesti se lahko izkaže za izredno problematično. Kot pravijo Američani: »Stranka ima zmeraj prav!«.
Ta izjava nakazuje skrajnost odnosa med hlapcem in gospodarjem, ter tistega, ki zagotavlja določeno storitev poniža v polonoma podrejen položaj. Je zgolj še posameznik, ki mora v svoji skrajni zastavitvi, z nesmehom na obrazu prenašati takšne in drugačne kaprice svojega trenutnega gospodarja-stranke.
Porast storitvenega sektorja, se mi v tem smislu zdi kot obča institucionalizacija servilnosti. Sama storitev, nakazuje tudi na presežno delovno silo, ki ne more biti več zaposlena v klasičnem smislu predukcije novih dobrin, temveč svoj položaj najde v metafiziki storitve, ki se povečini rezultira v nečem izredno neoprijemljivem.
S tem ne želim izražati svojega srda nad zaposlenimi v storitvah, ali pa oznanjati skorajšnjega zloma kapitalizma. Pri vsem skupaj se mi zdi fascinantna zgolj neverjetna prilagodljivost kapitalizma, ki morebitne socialne pretrese uravnava na najbolj nepričakovane načine. Tako smo lahko priča službam oziroma delu, ki je dejansko nepotrebno saj bi ga zlahka lahko avtomatizirali. Takšne in podobne službe se ohranjajo le zavoljo socialnega miru, za zaposlene v njih je to seveda še zmeraj bolje kot pa da bi jih odpustili. A kot sem že dejal problem tiči drugje: danes preveč ljudi preveč dela.
Zelo zanimiv in tudi duhovit članek o aboliciji dela pa si lahko preberete tu.

O odvečnosti misli

2006-05-30T01:21:00.000+02:00

Kolega Krakrarjev se na svojem blogu rad sprašuje o odvečnosti govora, oziroma sploh besed kot takih, kar je vsekakor zanimiva in tudi provokativna zastavitev. Sam pa bi tokrat rad stopil en korak nazaj in se vprašal o smislu misli kot take. To mi bo predstavljalo, kar precej mučno početje saj je že sam dvom v misel, v popolnem nasprotju z mojim siceršnjim prepričanjem. A prav to- sofistično zagovarjanje stališča, v katerega v resnici ne verjameš- se zna izkazati za plodno. Vse skupaj me spominja, na moje hitro propadlo udejstvovanje v šolskem debatnem klubu. V njem me je profesor, na podlagi mojega vehementnega zagovarjanja legalizacije marihuane... določil za vodjo skupine, ki bo utemeljevala stališča proti le tej. Na ta način me je »prisilil«, da sem se vživel v kožo nekoga drugega, v kolikor je to sploh mogoče.
Misel naj bi bila torej odvečna, a le zakaj, mar ni prav ona tista, ki ločuje človeka od živali in mu s tem podeljuje nek presežek. V kakšni meri sploh lahko ločimo človeka od misli in narobe, lahko ločimo misel od človeka, kaj ni to zgolj njemu imanentna realnost? Nemara gre pri človeškem subjektu in misli res za dve neločljivo prepleteni stvari. Vendarle pa se velja vprašati, kaj pa življenje, je to v smislu neke empirične zunanje danosti, združljivo z mislijo.
Lahko, da nam prav ta pogled, nakazuje fundamentalno nesintetičnost. Za razmišljanje v tej smeri nam lahko kot odlična iztočnica služi odlomek iz Stepnega volka:
...Popeljal me je s seboj v sobo, kjer je močno dišalo po tobaku, potegnil iz nekega kupa knjigo, listal, listal-
»Tudi to je dobro, zelo dobro,« je rekel, »čujte tale stavek: »Morali bi biti ponosni na bolečino- vsaka bolečina je spomin na našo visoko stopnjo.« Lepo! Osemdeset let pred Nietzschejem! Ampak to ni tisti izrek, ki sem ga mislil-počakajte-ga že imam. Torej: »Ljudje povečini nočejo plavati, dokler ne znajo.« Ali ni to šaljivo? Seveda nočejo plavati saj ne znajo! Saj so rojeni za tla, ne za vodo. In seveda nočejo misliti; saj so ustvarjeni za življenje ne za mišljenje! Da, in kdor misli, kdor si je naredil mišljenje za poglavitno, ta lahko pride v tem sicer zelo daleč, pa vendar je zamenjal tla z vodo in bo nekoč utonil.«...
Odlomek, na prvi pogled deluje v okviru zagovara naslovne teze. V resnici pa v teh par vrstica ne moremo videti nič drugega kot čisto dialektiko. In glede na to, da nam Hesse ne poda sinteze, je na nas da se dokopljemo do nje. Po eni strani se soočamo z izjavo, da je vsaka bolečina spomin na našo visoko stopnjo, kar je vsekakor ničejanstvo par excellance.
Na nekem drugem mestu Nietzsche pravi, da le redko kateri duh zdrži na višini, kjer je zrak že redek. Prav bolečina v pljučih nas torej opozarja na višino in rast našega duha. In kaj drugega je ta rast kot razvoj misli, kot razvoj nove etike čezčloveka, ki se ne podreja suženjski morali. Sicer ne bi tvegal, izjave, da je imel Nietzsche v mislih racionalnega posameznika, obenem pa si njegovega človeka težko predstavljam kot nekoga brez izrazito poudarjenega razuma. Bi lahko bil spomin na visoko stopnjo, kaj drugega kot bolečina zaradi razvoja duha in misli. Ta bolečina pa ni nekaj slabega ali nekaj česar bi se bilo potrebno sramovati, prav nasprotno nanjo bi morali biti ponosni, s tem namreč dokazujemo svojo sposobnost večnega vračanja. V tem smislu se mi zdi ta del odlomka (vsaj implicitna) hvalnica mišljenja. V naslednjem delu pa nas Hesse preseneti z antitezo, ki nastopi v vlogi radikalnega zanikanja misli. Misel se tokrat pokaže kot nekaj, kar je celo ontološko nezdružljivo s samim življenjem. Gre sicer za kurioziteto v kateri lahko pridemo tudi precej daleč, a vendarle se bomo na koncu utopili. Zamenjali smo namreč dve nezamenljivi stvari. Prav to pa je paradoks: na izbiro nam je dana ne-izbira, življenje nam v sebi ponuja ne-življenje. Ta tip paradoksa pa mi ni preveč pogodu, zato bom raje uvedel Parmenidovo nedeljivo, brezčasno, negibljivo... eno, ki ga ne dopušča. Ker bivajoče je in ne-bivajočega ni, tudi misel je in ne-misli ne mora biti. Zato misel ne mora biti odvečna saj je vedno prisotna. Kot je razvidno mi ni uspelo skupaj spraviti niti enega samega pametnega razloga zakaj bi bila misel lahko odvečna.
Uspel pa sem se še dodatno prepričati o njeni neizogibnosti, tako kot takrat, ko po sobi iščemo določeno stvar, najdemo pa nekaj čisto drugega. Sicer pa je že samo razmišljanje o odvečnosti misli v osnovi propadlo početje in se ne more odraziti v ničemer drugem kot potrditivi misli. Dvomim torej mislim.

Problem holokavsta danes

2006-05-27T16:22:00.000+02:00

Zadnjič sem imel to priložnost in veselje, da sem sodeloval v nadvse zanimivi debati. Izhodišče je predstavljalo moje vulgarno teoretsko izpeljevanje in sicer, da je danes v politiki premalo strasti, ter da pogrešam izjave v smislu:"Holokavst ni obstajal! ".
Ta izjava, ki si jo je privoščil iranski predsednik pred njim pa vsaj še tisti zgodovinar, v čigar bran se je postavil Chomsky, je tako zelo nezaslišana, da je dejansko preslišana. Naj pred nadljnim razglabljanjem poudarim, da sam prav gotovo ne bi prišel do tako zanimivih zaključkov, kot sva jih skozi pogovor razvila z Mikošem. V tem smislu je nadaljne mišljenje neke vrste ubeseditev dialoga, ki pa ga iz praktičnih razlogov vendarle nameravam pisati v prvi osebi. Sedaj pa k stvari sami. Kaj dejansko naj bi pomenilo to da holokavsta ni bilo in zakaj je ta izjava preslišana? V prvi vrsti je potrebno zavreči vse trivialne neonacistične izpeljave, v smislu: »Prav res, Nemci smo, še danes žrtve sionistične zarote!«. Takšna pozicija je seveda nezaslišana in nima sama na sebi nikakršne dodane vrednosti. Ne zanimajo me niti pogledi, ki dovoljuje takšno izjavo zaradi nedotakljive pravice do svobode govora.
Zato se zdi, vredno vprašati se, kaj pa je na izjavi kot taki pozitivnega. Nam kot taka lahko omogoča razmišljanje v smeri poglobljene etike. In nenazadnje, lahko takšna izjava prepreči ponovno katastrofo.
Kantov uvid, da dano ni spoznano, nam lahko služi pri razpletanju pomena in predvsem umeščenosti izjave v prostoru in času. Osnoven problem, kot ga vidim sam je v maksimi, ki pravi, da se objektivna zgodovina lahko začne pisati šele, ko ni več živih prič. Skratka, ko ni več balasta čustev in doživetih izkušenj, takrat lahko zatipamo tisto pravo bistvo, ki se je do takrat skrivalo. Na nek način je takšna pozicija logična saj ima v svoji težnji po objektivnosti seveda prav. A v smislu, zgodovine, ki bi v sebi nosila neko etično konotacijo je zadeva seveda problematična. Prav s tem, ko ni več živih prič se izgubi neposredni stik z dogodkom in kaj hitro se lahko vse skupaj izteče v relativizacijo. Vse to je pri problemu holokavsta še bolj pereče. Že stik z nekom, ki ga je preživel nam v resnici ne more približati same groze dogodka, manjko tega stika pa človeka pušča popolnoma praznega. Kar me v resnici zanima je to: ali je mogoče tudi iz zgodovine, ki je nismo neposredno doživeli potegniti nauk in delovati v skladu z njim. Zgodovina nas uči, da se od nje ničesar ne naučimo- Heglova izjava, ki je za naš primer še kako aktualna. Spomnimo se zgolj genocida v Srebrenici in Ruandi. Kako je mogoče, da se nekaj za kar se vsi strinjamo, da je zlo par excellance, skozi zgodovino redno ponavlja? Vse skupaj nas lahko pripelje do še bolj zaskrbljujočega zaključka, kaj pa če se holokavst dejansko ni zgodil, kaj če je to zgolj floskula, ki se jo danes vsake toliko navrže in je postala notranje popolnoma izpraznjena. Zakaj se zgodovina ponavlja? Vse skupaj je v osnovi seveda vprašanje morale: je mogoče nek končni trenutek v zgodovini, izpeljati v brezkončnost. Je mogoče v nek dogodek vgravirati absolutno zlo, ki ne bo nikoli doživelo relativizacije?
Na žalost se zdi, da ne. Prav zato hegeljanski duh kot tak ne more in ne sme biti pojmovan kot premočrtna linija napredka in vzpona. Ta duh se vijači po nepredvidljivih poteh in prav tako kot obstajajo momenti napredka, obstajajo v zgodovini tudi momenti razkroja. Morda malce patetično, a vendar zdi se mi, da živimo v enem od slednjih, zato sem prepričan, da se bo holokavst kot tak še precej bolj relativiziral. Edino, kar ga sploh še omogoča kot opozorilo iz preteklosti, je obstoječe razmerje politične moči, ko se bo to porušilo bo do izraza prišla vsa farsa.
Padla bo maska in spet bo postalo očitno, da se iz zgodovine ne naučimo ničesar.

Kopernikanski obrat

2006-05-24T21:29:00.000+02:00

Nikolaj Kopernik se je rodil 19. februarja, leta 1473 v mestu Torun, ki danes spada pod Poljsko(tekom zgodovine pa si ga je lastila tudi Prusija). Zanimivo je, da se je zgolj dobrih dvesto kilometrov stran in točno 301 leto kasneje rodil še en gigant človeške misli in sicer Immanuel Kant. K temu se velja vrniti kasneje. Zaenkrat pa le še beseda ali dve o Kopernikovem življenjepisu; rodil se je očetu, ki je bil uspešen trgovec, po njegovi smrti(bil je star deset let) pa ga je vzgajal stric. Prav on mu je omogočil vpis na Univerzo v Krakovu, ki je bila tedaj še posebej znamenita zaradi svojega kurikuluma astronomije, matematike in filozofije. Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da je bil Kopernik eden tistih vsevednih učenjakov, ki jim lahko brez dlake na jeziku rečemo, kar Uomo Universale.
Svoje znanje je kasneje izpopolnjeval še v Italiji, kjer je med drugim študiral tudi v Padovi in bil s tem dokaj blizu našim krajem, morda je imel celo kakšne znance med vrlimi Kranjci.
V Italiji je živel na domu D. Marie de Novare. Prav pri tem profesorju matematike se je seznanil s prvimi kritičnimi refleksijami Ptolemajevega sistema, obenem pa se je navdušil nad astronomskimi vprašanji. Kmalu po končanem študiju v Italiji se je vrnil na Poljsko in nastopil v službi kanonika fromberške katedrale, tudi to službo mu je priskrbel stric. S tem je bil Kopernik preskrbljen in za razliko od prenekaterega misleca v zgodovini se njemu ni bilo potrebno obremenjevati z eksistencialnimi vprašanji. Vendar pa ga to ni zazibalo v spokojno lenobnost, temveč se je navkljub temu in prav zaradi tega posvetil svoji strasti, ki jo je začutil že tekom svojega študija, to je bila astronomija. Pri obravnavanju Kopernikovega astronomskega raziskovanja, je potrebno razumeti, kakšno je bilo stanje na področju znanosti takrat in kakšne so bile prevladujoče dogme. Omenil sem že Ptolemaja in nemara ne bo odveč, če si ogledamo kdo je to bil in zakaj je prav on ključen za razumevanje Kopernikovega odkritja.
Klavdij Ptolemaj (2. st. n.š.), je bil Aleksandrijski matematik, ki je spadal med mislece, ki so razvijali geocentrično teorija kozmosa, le-ta je bila v tistem času, kar obče sprejeta. Po njegovem prepričanju naj bi bila Zemlja v središču vesolja z nebom, ki dnevno kroži okrog nje. Krožečih sfer pa naj bi bilo deset, med temi naj bi bila zadnja, ki se je nahajala za najbolj odaljeno zvezdo primum mobile- prvo gibalo. Mislil je da je ta dejanski nosilec kroženja vseh zvezd.
Ptolemajeva teorija pa ni bila le znanstvena zmota, v rokah katoliške cerkve je postala tudi vladajoča ideologija oziroma dogma, skladala se je namreč z idejo, da je Bog ustvaril Zemljo, jo postavil v središče vesolja, ter ji dal za gospodarja človeka. Kot nam je znano je Nikolaj Kopernik odkril, da Zemlja ni v središču vesolja in posledično razvil heliocentrično teorijo, z nepremičnim Soncem v središču, ter Zemljo kot enim od planetov, ki krožijo okrog njega.
Zanimivo je, da je bil Koprenik sicer izrazito konzervativen mislec in je svoje raziskovalno delo v osnovi namenil predvsem izboljšavi in izpopolnitvi obstoječe razlage univerzuma.
Vendar pa ga je vse skupaj; na našo srečo in njegovo žalost; pripeljalo do precej bolj radikalnih spoznanj in hočeš nočeš, bil je prisiljen da postavi novo teorijo, pa čeprav je hotel potrditi staro.
Zavedajoč se nevarnosti in veličine svojega odkritja je Poljak z izdajo svoje knjige De Revolutionibus Orbium Coelstium odlagal vse do svoje smrti. Prvi izvod tiskane knjige je dobil dejansko en dan pred svojo smrtjo.
Nenavaden, glede na zgodovinske okoliščine pa logičen je predgovor, ki ga je na lastno pest dodal nadzornik tiskanja, Osiander in služi kot nekakšna relativizacija Kopernikovega odkritja.
Bolj zanimive kot implikacije v smislu znanstvenega odkritja, pa se mi zdijo konsekvence, ki jih to spoznanje prinaša na horizont človekove samopercepcije. Dejstvo, da Zemlja ni v središču vsega stvarstva, drastično zmanjša človekovo pozicijo gospodarja v univerzumu, ali bolje rečeno ga popolnoma izniči. Z njegovim odkritjem smo dejansko vrženi na neko drugorazredno periferno pozicijo. Ne vrti se vse okrog nas in nismo središče vesolja. Manjko te središčne pozicije se kaže kot izgubljena suverenost. Šele po Kopreniku človek ni več v središču sveta in kozmos ni več urejen okrog njega. To, po mojem(pa tudi Freudovem) mnenju prvo spoznanje, ki je prizadelo človekovo samoljubje, nam kvari našo iluzijo nadzora in moči na relaciji s totalno objektiviteto, to je z vesoljem kot takim. V skrajno nedoumljivem prostoru kot je vesolje, ki jemlje sapo, s svojo nepredstavljivo velikostjo ali bolje rečeno neskončnostjo, je sploh nesmiselno govoriti o kakršnem koli nadzoru. To bi bilo podobno kot spraševanju o nadzoru, ki ga ima celično jedro nad človeškim telesom. Je le izredno majhen del sistema, ki je popolnoma integriran v širši mehanizem njegovega delovanja. In prav to je pozicija človeka, ki se z nadaljnimi gnoseološkimi revolucijami do kraja potrdi in radikalizira.
Morda velja za konec narediti še krajšo opazko o konceptu Kopernikanskega obrata. Zdi se da je ta aktualen vsakič, ko smo soočeni s salta mortale odkritjem, ki vse skupaj obrne na glavo. Naredi vse resnice, ki so se zdele še do včeraj veljavne, lažne. To, kar pa je bilo od nekdaj nepredstavljivo postane z enim zamahom popolnoma jasno in obče veljavno. Prav to je uspelo Kantu, ki je nemara prvi drugi, ki se je poslužil Kopernikanskega preobrata:
Spoznanje se ne ravna po predmetih, pač pa se predmeti ravnajo po spoznanju.

Fight Club, V for Vendetta in Janša

2006-05-22T01:08:00.000+02:00

Naj to mesto izkoristim in vse, ki si še niste ogledali novega filma V for Vendetta, pozovem da to storite, prav gotovo vam ne bo žal. Moram priznati, da je to edini film, ki sem si ga ogledal dvakrat zapored in se mi zdi še zmeraj zanimiv. Dejansko obstajata samo dva filma, ki sta se mi vtisnila v spomin in v mojem mišljenju pustila neizbrisen pečat. Prvi je Fight Club za katerega predvidevam, da si ga je večina med vami že ogledala. V tem filmu me je fascinirala surova družbena kritika, ki sodobnega človeka neusmiljeno secira. Na ta način filmu uspe prikazati prav tisto, česar se je človek trudil znebiti in potlačiti v preteklih tisočletjih. Na dan plane živalskost v vsej svoji neposrednosti. Upodobljeno je zanikanje družbenih norm in hvalnica gonom ter strastem, ki v članih Fight Club-a, sprožijo pravo revolucionarnost ter upor proti sistemu, ki ga pojmujejo kot zlaganega. Prav res, če bi bil Nietzsche še živ, bi bil zagotovo navdušen, morda bi dejal kaj v smislu:″... poglej jih nadljudi, ki iz kaosa onstran dobrega in zlega ustvarjajo nov družbeni red!″.
Res bi težko precenil vpliv, ki ga je imel ta film name, gotovo je pri tem, tako kot vedno, igral ključno vlogo sam čas in stanje duha v katerem sem si ga ogledal. Še zmeraj, pa ga jemljem za prelomno točko v mojem mišljenju, ki je posledično pripeljala do tega, da sem se začel spraševati. Spraševati se v smislu, ovrednotenja obstoječega stanja in razmišljanja o perspektivah bodočega. O tem, kakšna je vloga posameznika v družbi in o tem, kakšna je vloga družbe v posamezniku, o tem ali je dobro sploh možno itd. Takšni in podobni razmisleki pa me seveda vznemirjajo še danes. Ko danes pogledam nazaj in se spomnim, kako sem ves navdušen zapuščal kinodvorano, mi je seveda jasno, da je bil ta film zgolj kaplja čez rob ter, da bi prišel do takšnih razmišljanj tako ali pa drugače. Gre torej za simbolno vlogo, ki jo sami stvari nikakor ne odrekam.
Drugi zgoraj omenjeni film zaenkrat še ne nameravam obravnavati vsebinsko, saj tistim med vami, ki si ga še niste ogledali, nočem kratiti užitka. Vendarle, naj povem nekaj splošnih stvari, predvsem o tem, v kakšen prostor in čas je film vmeščen. Dogajanje je locirano v čas, ki ni preveč oddaljen od našega, tehnologija ni razvita do takšne mere, da si je ne bi mogli predstavljati oziroma je dosegljiva z današnjimi sredstvi. Skratka ljudje so še zmeraj ljudje, poanta tiči nekje drugje in sicer v političnem sistemu, v katerem živijo. Gre seveda za obliko totalitarnega sistema. Da ne bom povedal preveč, naj omenim zgolj še to, da je vodilna krilatica, ki jo oblast poudarja na vsakem koraku, naslovna: ″Strength through unity, unity through faith! ″.
Oglejmo si najprej prvi del stavka, moč skozi enotnost. Kakšne so implicitne predpostavke te trditve? V osnovi velja omeniti, da gre za politično propagando, ki se kaže kot neideološka, a je obenem seveda nabita z ideologijo. Moč skozi enotnost , v sebi namreč nosi predpostavko, da je posameznik lahko efektiven zgolj v okviru družbe, katera je poenotena v svojih temeljnih načelih in stremljenjih. Moč skozi enotnost ne pomeni kritičnega dialoga in izmenjave mnenj, temveč prav to pozicijo zanika kot krhko heterogenost. Hkrati pa se izreka za homogeno enotnost, katera naj bi v sebi nosila mobilizacijski moment in posledično moč na čemer je zgrajena enotnost. Izključevalni aspekt oziroma pozicijo, kateri nasprotuje, smo že omenili, na endogeni strani pa gre za absolutni primat vladajoče ideologije, ki ne dopušča različnih mnenj.
Vržimo oko sedaj še na drugi del stavka, enotnost skozi vero. Predpostavimo, da ne gre za vero v klasičnem pomenu besede, ki ima svoje institucionalne izpeljave po celem planetu, temveč, da gre za vero v smislu fatalizma. Za vero, ki ne dopušča zaskrbljenosti, saj vse skupaj razrešuje s pomočjo boga, ki se tako kot v grških tragedijah, v ključnem momentu spusti po škripcu in razreši celotno situacijo. Ta akt lahko raztegnemo na permanentno stanje in na ta način dobimo fatalistično eshatologijo, ki ne dopušča dvoma o poti, ki jo ubiramo. Vse skupaj je v rokah višje instance, mi pa smo zgolj njeni zemeljski podaniki. Vse skupaj je usmerjeno v neizogibni cilj, ki bo zagotovil raj na zemlji.
Zakaj sem se torej tako zelo zapičil v ta stavek? Preprosto zato, ker se mi zdi izrazito aktualen in primeren za razlago slovenske politične stvarnosti. Mar ni Janševo partnerstvo za razvoj prav poskus udejanjanja moči skozi enotnost. Mar ni vse govoričenje o reformah, ki naj zagotovijo konkurenčno gospodarstvo, a bodo zahtevale vsaj začetno odrekanje, prav poskus uresničitve enotnosti skozi vero.
Vsega skupaj nisem napisal zato, ker bi bil levičar in kot tak a priori proti, kakršnikoli Janševi politiki, gre za to, da v Sloveniji še zmeraj ni politične kulture. Eden ključnih elementov politične kulture pa je dialog, in prav tega pogrešam. Lahko se vprašamo kaj se je dejansko spremenilo od prihoda Janše na oblast, sam mislim, da ključnega prav ničesar. Kar se politične arene tiče je stvar praktično identična. Opozicija predvsem pa LDS je sprejela vlogo, ki jo je pred tem igrala SDS- udejstvuje se kot lajajoča stranka, ki jo vladne poteze motijo do te mere, da bi bil na mestu vsaj državni udar, če ne celo kaj hujšega. Stvar je v resnici precej preprosta, če smo se že odločili, da igramo to bizarno igro, ki naj bi se ji rekli demokracija, potem igrajmo vsaj po pravilih. Tudi to nam bo med drugim omogočilo, da se osvobodimo provincialnih spon, nad katerimi se tako radi pritožujemo.

Potemkin

2006-05-22T01:07:00.000+02:00

Prvo kot prvo naj poudarim, da Potemkin ni zgolj plod moje domišljije, je popolnoma resnična oseba, kateri ni para in prav zato sem nadvse vesel da lahko o njem navržem besedo ali dve. Potemkin je bil eden tistih ljudi, ki imajo to neverjetno sposobnost, da vse obrnejo na veselo plat. Stvari, ki bi mene ali koga od vas spravile v slabo voljo in nas vrgle v tečna razmišljanja o nekompatibilnosti lastne biti z občim delovanjem univerzuma, so bile za Potemkina mačji kašelj. Dovolite mi da vam navržem zgolj skromni primer njegove brezmejne dobrodušnosti. Se je že zgodilo tako, da je Potemkin nekoč hodil po opravkih, pa ga ustavi gizdalin, ki je bil daleč naokoli znan kot ropar vseh dobrodušnih popotnikov. Na tem mestu velja pripomniti, da Potemkin ni bil hrust, a zlepa ne boste našli človeka, ki bi dvomil v njegovo moč. Med ljudmi, recimo še zmeraj kroži zgodba o tem kako je Potemkin ugnal hudiča v kozji rog. Prav zato pa se je uštel naš ropararski tepček, ko ga je poskušal napasti. No, najbrž ni potrebno poudarjati, da se je zgodba iztekla v korist obeh, Potemkin je roparja vprašal, če bi si želel to kar počne sedaj početi legalno in povrh vsega še uživati ugled. Ropar je bil nad takšnim predlogom seveda navdušen. Tako je postal uradnik našiga presvitliga gospoda inu njegov ponižni sluga, ki pobira inu skromne prispevke, k našim svitlim ljudim služjo kt bogcova milost v onostranstvi. Od same radosti nad takšnim razodetjem je ropar ves svoj naropani denar podaril Potemkinu, sam pa odhitel po poti zveličanja. Najbrž dragemu bralcu ni potrebno posebej poudarjati Svete Potemkovščine, ki jo vsako leto, na dan obletnice dogodka, pijemo srčno in brez slabe vesti.
Pa brez skrbi takšnih dogodkov je še za zvrhan cekar, v zadnjem času se je nabrala že takšna količina dni, ki bi se jih spodobilo obeležiti v spomin na Potemkinova dobra dejanja, da je občinski svet sklenil, da je leto prekratko in ga bo potrebno »doštukati« še za dobrih par mesecev. No, pa bodi dovolj o njegovih dejanjih, če bi jih v resnici želeli vsa popisati bi bilo potrebno posekati vse gozdove, pa še potem nisem prepričan, da bi imeli dovolj papirja. Vse to pa Potemkinu ne bi bilo všeč, saj je poleg vsega tudi velik ljubitelj narave.
Parni odstavek naj opiše iz kje Potemkin sploh izhaja. Rodil se je na Krimu in sicer materi Iljuški Katrini-Tatjani, ki je bila do njega od nekdaj ljubeča in je že v rosnih letih opazila njegov skriti talent, da je v vseh stvareh najmodrejši in v vsaki stvari najizkušenejši. O očetu se ne ve kaj veliko, a to mogoče zgolj zato, ker smo Slovenci in imamo sindrom manjka, arhetipa očeta, česar je seveda kriv Cankar Ivanov, ki pa je živel v sosednji ulici. Potemkin ga že kot otrok ni kaj preveč maral, njemu in vsej ostali druščini paglavcev se je zdel zgolj nek obskurni čudak, ki teka za vozovi in krade tepeke materi. O njem ni vredno igubljati besed in tudi sam Potemkin bi bil malce nejevoljen, če bi se v zgodbi, ki v osnovi govori o njem, dlje pisali Ivanovu. Zato se raje posvetimo točki, ko so se Potemkin in druščina na neki točki odločili, da so že prestari, da bi zidali potičke in peščene gradove, oziroma Potemkinove vasi, kot so jih nekateri poimenovali, v čast svojemu že takrat znanemu prijatelju. Na tej točki se je Potemkin odločil, da bi rad spoznal svet.
Potrojitev ali postrojitev, kakorkoli že, Potemkin je zaplul v svet in doživljal prav neverjetne stvari. Spoznaval je dežele v katerih človeka niso sodili po tem kakšen je, temveč po tem koliko ima. Plul je po morjih po katerih ni pred njim še nihče, dihal je zrak, ki ga ni okužil tobak imel je skorbut, a bil je obut. Jedel je slanike in hvalil boginjo Nike. Resda je Potemkin po vseh letih morja morda nekoliko izgubil stik z resničnostjo, zato pa je imel toliko bolj izostren čut za pravično. Ko je naslednjič zaplul v domačo luko ga je obšla ideja boljšega sveta, telefoniral je v Kronstadt in spil kupico groga na zdravje novega sveta.
Morda pa je prav to vodilo do največjega razočaranje v Potemkinovem življenju, spoznal je namreč da ljudje še niso pripravljeni na boljši svet, spoznal je da morajo najprej ljudje postati boljši, da je to osnovni predpogoj, brez katerega je vsako nadaljnjo udejstvovanje brezpredmetno.
Za konec, ko nam je uspelo dopolniti naš štirikotnik, prisluhnimo Potemkinu, človeku, ki je bil dober kot kruh a hkrati popolnoma nerazumljen...
»Poglej pa priznaj.. pravice primanjkuje, pohlep pa prevladuje... poskušaj popraviti pretelke poraze pozabe..poizveduj pri Portugalki..«

Internetna internacionala

2006-05-22T01:05:00.000+02:00

Internet je prav gotovo ena najboljših iznajdb v človeški zgodovini, pravega pomena tega odkritja in vseh implikacij, ki jih prinaša se bomo zavedali šele čez čas. Morda je najbolj zanimiv aspekt ta da internet ponovno omogoča v isti sapi pa redifenira prostor javnega. Ponovno omogoča zato, ker je bil le-ta v času med hladno vojno, izrazito zaprt in definiran v razmerju do drugega, do drugega, ki je bil umazani rdečkar oziroma požrešni kapitalist. Dejansko so bili prostori javnega diskurza omejeni na ozke enklave, ki so se uspele kolikor toliko izmuzniti blokovskemu vplivu. S tem imam v mislih predvsem Francijo, v kateri so pisci v obdobju (post)strukturalizma(vsega skupaj je trajalo okrog dvajset let) ustvarili teoretsko veličastna dela, ki so aktualna še danes. Filozofski in predvsem svetovno nazorski pomen tega obdobja bo pokazal čas, a vendar ne pretiravamo, če ga po vplivu primerjamo z obdobjem nemškega idealizma. A vrnimo se k internetu. Dejal sem, da internet prostor javnega ne samo ponovno oživlja, temveč tudi ponovno definira. Internet postavlja nove meje v komunikacijskemu procesu oziroma bolje rečeno jih v dobri meri odpravlja. V tem smislu podira geografske omejitve, ter razdalje po katerih so pisma potovala mesece in tedne, premaguje hipno. Pri internetu gre za čisto abstrakcijo in popolno udejanjanje ideje- telo postane popolnoma odsotno. Med mnogimi načini debatiranja, ki so nam na razpologa pri uporabi spleta, se mislim to obregniti zgolj ob neo in sicer forum. Forum kot tak se mi zdi še najbližje temu, kar bi lahko poimenovali redefiniranje prostora javnosti. Gre za virtualno skupnost, kateri se sploh ni potrebno nikoli srečati v živo, dovolj je sama konfrontacija idej. Mar ni prav ideja tisto, kar nam prvo pade na pamet, ko zagledamo nov prispevek. Ideja o tem kaj bomo prebrali, ki pa je osnovana na seštevku že prebranih. Kar je pomembno je namreč to, da si ne predstavljamo toliko človeka za idejo temveč idejo preko katere se posledično gradi tudi naša vizualizacija samega človeka. Precej absurdno na nek način, kajne? Na podlagi tega kar nekdo piše si gradimo njegovo podobo. Prav to pa je ena od največjih prednosti oziroma slabosti interneta s tem, ko gre za posredno komunikacijo, ki se izraža v skrajni neposrednosti se odpira določeno polje svobode. Ključno je vprašanje: kaj z njo storiti? Mislim, da lahko v osnovi ločimo dva tipa ljudi: skrivajoče in iščoče, obojim pa je skupna potreba po izražanju, ki pa je tako lai tako obče človeška. Skrivajoči ljudje me spominjajo na karikaturo, ki sem jo nekje videl, upodablja pa naslednje: v v vrsti od največjega do najmanjšega stojijo oče, ki se dere na mamo, ki se dere na otroka, ki se dere na medvedka. In kaj drugega je za skrivača; ki na internetu igra igro pretvarjanja; forum drugega kot njegov medvedek. V frustracijski verigi v kateri je sam prav gotovo bolj na dnu, mu še kako prav pride, da upodobi svoj idealni jaz prav tam, kjer ga nihče ne bo mogel v resnici spoznati. Zato sem kritičen do takšnega zlorabljanja svobode, precej bolj zanimiva in bolj povezana z izvornim forumom pa se mi zdi pozicija iskalca. Iskalec je zame nekdo, ki izhaja iz popolnoma drugačne pozicije kot skrivač. V njegovem primeru ne moremo govoriti o tem, da je zanj internet sredstvo bega pred resničnostjo, prav nasprotno gre za samo iskanje resničnosti. Iskalec stremi po temu, da bi spoznal ljudi, ki jih interesirajo podobne stvari, internet mu v tem smislu omogoča znanstva, ki bi bila drugače morda popolnoma nemogoča. Kar pa nikakor ni zanemarljivo v današnji družbi, ki je postala izrazito individualizirana, zdi se da je internet kot tak, ena redkih možnost, da človek spozna ljudi, ki niso krog njegovih naravnih znanstev. Pod tem imam v mislih znanstva izhajajoča iz družine, šole, raznoraznih društev ipd.
Zato bi bilo potrebno ustvariti avantgardo, ki se bo borila proti hegemoniji kapitalističnega sistema, le-ta je postal danes tako zapleten, razmerje izkoriščevalec-izkoriščani pa tako zamegljeno, da težko pričakujemo kakšno sistemsko analizo zgolj iz ene glave.
Na ravni posameznika lahko veliko naredite že s tem da to za kar ocenite, da si ne zasluži vašega denarja, preprosto presnamete iz spleta( no, pa saj vem, da to vsi pridno delate), namesto, da bi plačevali oderuške cene že tako neokusno bogatim ljudem.

Sistemsko nasilje

2006-05-22T01:03:00.000+02:00

Včeraj smo bili priča Žižkovemu nastopu.
Vsak poskus vsebinskega povzemanja, se mi zdi že vnaprej obsojen na propad. Žižkova filozofija je namreč zmes intelektualne slaščičarne, nepričakovanih teoretskih lupingov par excellance, navezav na najbolj banalne dogodke in predmete, ki pa prav prek teh analogij pridobijo neko skrivnostno globino, itd. Spominjam se nekega predavanja oziroma teksta, ki ga Žižek začenja s pripovedjo o rojstnem dnevu svojega sina. Le ta je od skopuškega sorodnika za darilo prejel kinder jajček, obenem pa je bilo Slavoju navrženo, naj malce »pofilozofira« o tem, če zmore. Žižek piše o navalu teorije, ki ga je preplavil in res v naslednjem trenutku že lahko beremo o tem kako so kinder jajčki, s svojo čokoladno praznino v kateri se skriva igračka, zgolj fantazma. Kako je praznina, ki jo simbolizirajo, bila prisotna že v jedilnicah elizabetinske dobe, kjer se je soba za poobedek dejansko imenovala void.
O tem kako je zadnjič v Belgiji jedel slaščico črnuhova glava, ki je na prav prefinjen način ohranila rasistično konotacijo( gre namreč za čokoladno glavo, ki pa je znotraj votla). Skratka mimogrede nas potegne v vrtinec žižkovščine in ko se naslednjič zavemo se nam zdijo kinder jajčki morda res temeljno ontološko vprašanje, za katerega razrešitev ni nikoli storjeno dovolj. Moram priznati, da sam nisem pretiran ljubitelj (post)modernistične misli, a obenem se ne znam odreči perverznemu užitku konzumiranja oziroma vohanja le te. Postmodernistična misel me namreč spominja na francosko kuhinjo iz katere prav neusmiljeno diši in zaradi katere se človeku cedijo sline, a na koncu pride bridko razočaranje- prazen krožnik.
S tem pa prihajam do dveh momentov Žižkove misli, ki se mi vendarle zdita nadvse pozitivna. Prvi je ta da me Žižek na trenutke spominja na nekakšnega modernega Sokrata, prav to je danes najbolj prišlo do izraza v času namenjenemu diskusiji. Žižek vam bo na vprašanje odgovoril z vsaj dvema novima in vas na ta način zmedel, obenem pa prisilil k mišljenju. Kdor od Žižka pričakuje klasične teoretske koncepte ali definicije, ta bo razočaran.
Drug hvalevreden moment njegove misli pa so občasne lucidne vizije, ki dajo človeku precej misliti. Ena od takšnih je bila njegova današanja teza o sistemskemu nasilju.
Dejansko se danes vsi po vrsti zgražamo nad kršenjem takšnih ali drugačni človekovih pravic, poseganjem v človeško integiteto, kaj šele mučenjem. Vse našteto so stvari s katerimi si pošten državljan prav gotovo ne bi mazal rok, hkrati pa bi čutil etično odgovornost, da prepreči tovrstna dejanja. Na ravni posameznika je človek morda res napredoval in razvil svoj čut za dobro in pravilno, a kaj nam to pomaga, če se vsa ta pravičnost odvija v najbolj brutalno izkoriščevalskem sistemu, kar jih je zgodovina kdaj videla. Najbolj je razdvojenost takšne pozicije vidna v osebi, denima Bill Gatesa. Prav na to je opozoril sam Žižek. Gre namreč za diametralno nasprotje, ki ima svojo sintezo v eni osebi. Po eni stran imamo Bill Gatesa, ki je direktor Microsofta, podjetja, ki mu ga je uspelo popeljati iz garaže v stratosfero. Bill Gatesa, ki ima premoženje 90ih miljard dolarjev, ki ima v lasti enega največjih korporacijskih imperijev sodobnega sveta.
Po drugi strani pa imamo Bill Gatesa, ki je dobrotnik, ki skrbi za revne in ponižane. In prav to je skrajnost te perverzne pozicije, na katero je opozoril Žižek. Sistemsko nasilje, ki ga izvaja Microsoft kot korporacija namreč prav ustvarja revne in ponižane, zato ne gre resno jemati njihove dobrodelne pomoči.
Vse skupaj je namreč bolj, ko ne kolektivno kupovanje odpustkov. Na nek način je takšno početje še bolj gnusno od popolnoma odkritega izkoriščanja, ki si vsaj ne zakriva svojega pravega obraza. A resnici na ljubo je potrebno poudariti, da smo vsi del in sodelujoči v orkestru sistemskega nasilja.
Zato se mi zdi vredno vprašati predvsem naslednje:
»čemu smo se pripravljeni odpovedati, zakaj se je vredno boriti?«.

Sofokracija

2006-05-22T01:00:00.000+02:00

Danes imamo to veselje, da vsakodnevno in povsod srečavamo neumne ljudi. Človek si želi živeti svoje mirno življenje polno pehanja za nedosegljivimi ideali, a kaj, ko obstaja resna nevarnost, da na vsakem koraku naletiš na bedaka.
A namesto, da bi mu povedal, kar mu gre si se prisiljen z njim vljudno pogovarjati.
Mu izkazati določeno mero zanimanja za njegove bedastoče, se vsake toliko časa narediti osuplega, v smislu: » Tega se pa sam res ne bi nikoli spomnil!« Obenem pa se dobro zavedaš, da so takšne misli vredne ementalerjeve luknje. Skratka, če bedaku pustiš govoriti in se obenem trudiš delovati, kot da ti vsa stvar neznansko ugaja, vsake toliko časa pa pogovor začiniš z intervencijo v stilu zdolgočasenega psihiatra, morda s kakšno referenco, ki daje bedaku čutiti, da so njegove misli v družbi največjih umov v človeški zgodovini, potem ti večna slava prav gotovo ne uide. Bedak bo neznansko vesel, saj bo mislil da ga končno nekdo razume in ga je pripravljen poslušati. Sam pa boš ostal z grenkim priokusom in razmišljanjem o iskanju izgubljenega časa. Kako naj se spopademo s tem nadvse perečim problemom, in zakaj je stvar danes bolj kritična kot kdajkoli prej. Kritična je zato, ker ima danes vsak osebek zagotovljeno pravico do:
1.) svobode govora; na ta način in z danimi tehnološkimi zmožnostmi, se neumnosti širijo hitreje in v večjem obsegu kot je bilo to možno kdaj prej
2.) svobode združevanja; ne samo da imajo bedaki možnost, da na ves glas oznanjajo, kar jim srce poželi, imajo celo možnost, da se združujejo in oznanjajo neumnosti v en glas. Nekateri pravico do združevanja, zlorabljajo celo do te mere, da začnejo ustanavljati politične stranke in le kdo bo pomagal ljudstvu, ko mu enkrat zavlada takšna stranka?
3.) verske svobode, kot da ne bi bilo dovolj, že to da obstaja cel kup institucij, ki imajo večtisočletno zgodovino primata nad izkrivljanjem takšnih ali drugačnih naukov, ne.. danes mora imeti človek še to možnost, da ustanovi svojo lastno versko sekto, ali pa jo uvozi iz neke eksotične dežele in voilà.. rekrutacija bedakov se lahko začne
in še bi lahko naštevali.
Dejstvo je da ima vse preveč ljudi zagotovljene pravice; zaradi katerih so naši predniki tekom zgodovine, v različnih puntih, revolucijah ipd. prelili morje krvi; a se teh pravic sploh ne zaveda, jih jemlje kot samoumevne, ter jih ne ceni. A vzemimo takemu posamezniku drobtinico njegovih pravic, že bo zagnal vik in krik o krivičnem svetu, ki je tu zgolj za to, da izkorišča male in poštene ljudi kot je on sam. Morda je danes kapitalizmu res uspelo dobiti tisto najnižje v človeku in zato stremimo vsi le k temu, da bi imeli čim več, dali pa ne bi ničesar. Prav tako je z zagotovljenimi pravicami, imeli bi vse a dali ne bi ničesar, pravice brez dolžnosti pa so absurd.
Zato ponujam dve rešitvi, kako se spopasti z tegobami današnjega sveta polnega neumnosti. Prvič: ko smo se prisiljeni pogovarjati z neumnežem, se lahko poslužimo dveh vrst mehanizmov, in sicer lahko se mu upremo pasivno, kar deluje nakako tako kot sem že zgoraj omenil, dodal pa bi še, da nam bedaka v resnici ni potrebno poslušati, vmes se v mislih raje ukvarjajmo s pomembnejšimi rečmi.
Lahko pa se mu upremo aktivno: ko presodimo da je šel bedak čez mejo, ga začnemo kontrirat ali bolje rečeno začnemo mu spuščati kajle.. naj nas nič ne zadrži, da ga ne začnemo žaliti tudi kot osebo, dejstvo je da je neumnost greh zoper človeštvo in na ta način je neumnež grešnik, ki je vreden posmeha.
Takšne rešitve pa so zgolj začasne in na dolgi rok ne izboljšajo globalnega položaja. Zato v pravi platonski maniri ponujam sistemsko rešitev: sofokracijo, to je vladavino modrih. Šlo bi za totalitarstično državo v kateri bi bil razredni in naravni sovražnik države No.1- kdo drug kot bedak.
Takšna država bi naredila konec stoletni zgodovini vladanja peščice modrih, množici bedakov in prisilila celotno svoje ljudstvo, da postane pametnejše. Uvedli bi prevzgojne kampe v katerih bi se specialne enote za to posebej izurjenih modrecev vsak dan ukvarjale s subjekti, ki so podlegli neumnosti. Stvar bi potekala tako kot sokratska elenktika, cilj pa bi bil ta da se posameznik znajde v aporiji in prizna svojo nevednost ter ves skesan izrazi pripravljenost za učenje.
Le na ta način bi lahko zasukali tok zgodovine in vsi postali vladarji, ki filozofirajo in filozofi, ki vladajo.

Josef S.

2006-05-22T00:58:00.000+02:00

V resnici je bil to zgolj eden tistih dni, ko se človeku zazdi, da bi si bilo potrebno malce razrezati kožo in dati duši svežega zraka. Po drugi strani pa stvar niti ni bila tako zelo zaskrbljujoča, nemara je šlo zgolj za kronično pomanjkanje nikotina, ali pa tudi duša ne zna dihati na škrge. Le zakaj bi si kožo obračali kot preperel žep, le kdo si upa pogledati vanj. Najnižji strahovi, nagoni in fantazije o bolj ostudnih mislih kot bi jih lahko prenesel vsaj malo vzgojeni duh. In to lajanje v dolgčas vsakdana, kam nas vse to pelje, bilo bi bolje, če bi se peljali sami.
Divje trobljenje avtomobila in par sočnih kletvic, izrečenih na njegov račun, je Josefa S., vendarle prebudilo iz njegovih sanjarjen. Zbral se je in z bolj odločnim pogledom; takim, ki daje človeku slutiti brezkompromisno determiniranost posameznika; zakorakal naprej po ulici. S. je bil eden tistih ljudi, ki jih srečujemo v vrvežu človeške množice a se nam vseeno neusahljivo vtisnejo v spomin. Neka posebna karakteristika,ki je lastna njegovi vrsti ljudi; tako zelo nezamenljiva a tako težko določljiva; ga je delala izrazito posebnega. Le v čem se je skrivala vsa ta skrivnostnost? Nekateri bi opazili njegove kot noč črne lase, ki so v sebi skrivali neko šamansko mističnost. Kdo drug bi se ustavil pri izrazito širokih ramenih na katerih je plašč deloval kot gorski vetrič podeč se po skalnatem pobočju.
A vsakdo je moral slej, ko prej priznati, da so v resnici oči tiste, ki delajo Josefa S. tako zelo posebnega. Dovolj je bilo, da te je enkrat ošinil in res se je zdelo, da mu je pogled švignil v najglobljo ponikalnico tvoje duše, se ležerno razgledal, potem pa apatično zaključil, da je vse skupaj že videno. V takih trenutkih je človeka prestrelilo neprijetno občutenje svoje pomankljive skrbi za dušo, svoje bedne golote, ki je tako očitno zbodla v oči, ko je bil odstranjen ves balast. Da, takšno moč je imel pogled Josefa S.
Someščani so do njega od nekdaj gojili strahospoštovanje, in ko je s svojim podrsavajočim korakom drsel skozi mestne žile, se mu je marsikdo spoštljivo priklonil. Često pa se je dogodilo tudi, da mu je kakšna dama naklonila sramežljiv pogled izpod svojega modnega klobučka. Vse to mu je godilo, a le do neke mere, vbistvu se nad takšnimi malimi pozornostmi ni pretirano navduševal. V precej večje veselje mu je bilo zaviti v kakšno stransko ulico, si nabasati pipo, puhati oblačke dima in sloneč na kakšen zid, hudomušno opazovati okolico.
Iz povedanega se morda zdi, da je bil S. odljuden ljudomrznež, a to ne bi moglo biti dlje od resnice. Vso častitljivost, ki jo je užival pri someščanih si je pridobil prav s strastnim zanimanjem za človeške stvari. Kdorkoli je imel tegobe takšne ali drugačne vrste, ta je vedno lahko z mirom v srcu računal nanj. Zaradi njega je bilo življenje v mestu znosnejše. Meščanom se je priljubil celo do te mere, da so sčasoma k njemu vse pogosteje začeli pošiljati svoj mladi živež v uk. Ne le mladina tudi starejši so mu z užitkom prisluhnili. S. je imel namreč to zanimivo navado, da je medtem, ko se je sprehajal po mestnih ulicah, človeka kaj hitro zapletel v pogovor. Pri tem sogovornika ni izbiral po nobenem jasno razvidnem merilu. Lahko si ga srečal potopljenega v strastno debato z mestnim županom, s katerim sta razglabljala o pojavnih oblikah pravične oblasti in opazoval kako so njune misli kot oblaki parnika leteli proti nebu in se drug z drugim prepletali v želju po spoznanju. Spet drugič in to zanj v resnici ni bilo prav nič nenavadnega ga je človek lahko opazil v družbi prodajalke cvetja, s katero je kramljal o tem, kdaj je najprimernejši čas za sajenje tulipanov in se skupaj z njo čudil popolnosti narave. Tretjič... ah kaj bi se izgubljali v naštevanju, bodi dovolj, da povemo, da je bilo manj tistih s katerimi S. ni govoril kot tistih s katerimi je. Morda se bo komu zazdelo, da je bil Josef S. pač rahlo trčen in da o njemu res nima smisla pisati. Sam sem prepričan, da temu ni tako. V vseh letih, kar sem ga imel srečo poznati, vam lahko prostodušno priznam, da sem po vsakem pogovoru z njim imel poudarjen občutek svoje nevednosti. Stvari, ki se nam zdijo samoumevne in za katere je vsak poskus dvoma označen kot nezaslišano početje, so postale v pogovoru z njim prav smešno krhke in naivne.
Tudi najboljše ideje za katere sem mislil, da jim res ni para so postale kot krace, ki jih nekdo želi podtakniti umetniku katerega kvaliteta je že od nekdaj nesporna. Prav res, S. je imel to čudovito sposobnost, da je človeka vedno znova nežno prisilil k mišljenju. Zase ni nikdar govoril, da je moder, prav nasprotno imel se je za najbolj nevednega. Njegova priljubljena fraza je bila: »O, kako sem srečen, da se zavedam, da ničesar ne vem« in prav zato je stremel k spoznanju za katerega je bil prepričan, da ga lahko odkrije prek pogovorov z drugimi.
Navkljub vsemu in preden se posvetimo znamenitim Josefovim dialogom, pa je potrebno priznati, da je vendarle obstajala določena skrivnostnost v povezavi z njegovo osebo. Nihče od meščanov ni vedel od kod izhaja, kdo so bili njegovi predniki, skratka S.jeva preteklost je bila zavita v takšno nejasnost, da je bila zato nadvse privlačna tema za pogovore. Vsak dober meščan, ki je dal kaj nase je imel o tem svojo teorijo in zavoljo resnicoljubnosti je potrebno priznati, da so bile nekatere skrajno fantastične in v resnici niso imele nobene veze s S.jem.
Naj si je človek mislil to ali ono, občutku temačnosti, ki je spremljal vsako njegovo misel o S.jevi preteklosti vendarle ni mogel uiti. Tega, kaj je bil S. dejansko v svojem preteklem življenju pa v resnici ni nihče nikdar izvedel. A to so bile zgolj malenkosti, ki so človeka vznemirile od časa do časa, potem pa so mu misli spet hitro zaplule v ustaljeni tok, ki je poudarjal zasluge in duhovno rast, katero je mestu zagotovila S.jeva prisotnost. Prav neverjetno je bilo do kakšne mere je S.ju uspelo povzročiti pravo miselno revolucijo.
Pomlad se čuti na vsakem koraku.
Cvetoča češnja, tako zelo izpet motiv, a sama na sebi še zmeraj čudovita. Narava, ki je potrgala ledene verige in udarila na plano z vso svojo silovitostjo. Razmajan plot in škripajoči pesek pod podplati, vonj življenja vse to me je docela omamilo in skorajda sem že pozabil o čem sem razmišljal. Ah, da.. le kako naj dam človeku slutiti koga dejansko želim upodobiti v liku Josefa S. , kako tem črkam na papirju vdihniti življenskost? Korakam gor in dol po sobi, ustavim se ob oknu in zazrem na dvorišče. Otoček otrok, ki se kotali za žogo, šest golobjih babic, ki prhutajo svoja čebljanja in dobrohotno smejoči se mrož, ki vendarle skrbi za red in disciplino. Nič novega. Naj si odpočijem? Prav gotovo mi ne bi škodilo. Vzamem klobuk in plašč ter zakorakam v prijeten jesenski popoldan. Drevesa delujejo še bolj mehka in topla, saj jih boža vetrič ugašajočega sonca. Pozdravimo se kot stari znanci. Nekatere od njih želim povabiti na čaj, a kaj, ko je drevo bitje bolj statične narave. »Tovariš!« zaslišim znani glas za seboj. Obrnem se in pred menoj stoji Josef S. »Pozdravljeni, čeprav vas ne poznam vam moram priznati, da sem se lotil pisati o vas... prav neverjetno, da se takole srečava, res si nisem predstavljal, da dejansko obstajate«. »No, moram vam priznati, da so me vaše strani malce utesnjevale, zato sem se odločil, da grem z vami na sprehod in se vam pomagam ustvariti« je hudomušno odvrnil. Kako hvaležen lik, sam od sebe mi bo pomagal pri lastnem stvarjenju.
Ko bi le bilo res.
Potrebna bi bila visoka mera zbranosti, vendar se mu je le ta drobila vsaj tako dobro kot posušen kruh med prsti babice. Priletela je jata golobov, bili so črni. Prsti pa so še, kar naprej drobili. »Povozili te bomo!« mi je z resnim pogledom povedal največji izmed golobov, »Mar mi je« sem mu malomarno odvrnil.
»Josef S. ! Obsojam te zaradi kvarjenja mladine, ki jo učiš o lažnih božanstvih. Proces bo kratek, izbris pa trajen- o tebi enostavno ne bom več pisal!«.

Krajši Po-raz-mislek

2006-05-22T00:57:00.000+02:00

Zdi se, da je dobro kot tako že samo po sebi vrlina, nekaj v kar ne gre dvomiti in predvsem nekaj za kar se vsi zavzemamo in k čemur stremimo. Velja se vprašati je temu res tako? Kakšne so posledice takšnega mišljenja? Ko govorimo o dobrem, v bistvu govorimo o resnici. Dobro in resnica sta neločljivo povezana saj si ne moremo privoščiti da bi razmišljali o enem brez drugega. Če si želimo odgovoriti na vprašanje kaj je dobro, se je v prvi vrsti potrebno vprašati na kakšen način lahko spoznavamo, kako razmišljati na poti k resnici. V resnici se je potrebno vprašati, katera pot je dovolj dobra za resnično spoznanje dobrega. Vtem pa že vznikne nova zagata. Ob predpostavki, da obstaja več poti do spoznanja dobrega, se zdi smiselno vprašati o njihovih medsebojnih povezavah in odnosih. Izhodiščni razmislek nas vodi v vsaj dve nasprotujoči si smeri. Lahko bi dejali, da so nekatere poti boljše druge pa slabše. Nek način spoznavanja nam torej lahko ponudi zgolj toliko, za spoznanje višjega dobrega pa je potrebno ubrati drugo pot. V takšnem spoznavanju, kjer obstajajo mišljenja, ki se razlikujejo gleda na to ali so boljša ali slabša je logični zaključek, da mora obstajati najboljši način, ki nam zagotavlja najboljše razumevanje dobrega. Ta; lahko bi jo poimenovali tudi »prva ali prava pot«; se kaže v isti sapi tudi kot ključna za opredelitev položaja drugih. Ob predpostavki, da obstaja najboljši način se je potrebno vprašati o smiselnosti ostalih »slabših«, so te zgolj pomagala ali pa so, kar bi bilo še huje slabe stranpoti, ki nas pripeljejo do brezpotja.Ali res obstaja ena in edina prava resnica, kar bi pomenilo, da obstaja tudi eno in edino možno dobro? Morda pa gre za mnoštvo prepletajočih se spoznav, katerih vozlišče je tista prava točka, eden in edini pravi absolut. Sam se bolj nagibam k slednjemu, mislim namreč, da je pot človeškega spoznanja izredno vijugasta in obenem ne nujno zmeraj premočrtna. Zdi se, da je bil človek na trenutke že zelo blizu spoznanju, potem pa je v nenadoma zdrsnil neprimerno nižje in potrebno so bila leta in leta, da se je človeški duh spet povzpel. Morda leži vzrok v prenasičenosti, katera se ni več znala uresničiti in je bila zato obsojena na gnitje od znotraj. Le kako ostati najvišje in braniti svojo pozicijo, ko pa je že sama ideja višine povezana z napredkom in ofenzivno držo. Kako se spoprijazniti z grozljivo resnico, da nas v resnici nikadar ne čaka počitek.In predvsem kako se zavedati, da končnost ne more spoznati neskončnosti, katere del je.

Izmuzljiva resnica in vedno prisotna misel

2006-05-22T00:54:00.000+02:00

Spraševati se ali bolje rečeno čuditi se, je bila že od nekdaj tista »nadležna« človeška navada, ki mu je zagotavljala osupljivo izvirnost v primerjavi z ostalim stvarstvom. Zakaj za vraga se prav človek sprašuje. Se vsa skrivnostnost res skriva v tistih par odstotkih genskega materiala, ki nas ločuje od primatov? Ali pa se odgovor nahaja kje drugje. Kdo bi vedel. Moram priznati, da me to, na tem mestu niti ne zanima pretirano. Rajši bom razmišljal o nekaterih pojavnih oblikah te čudovite danosti, ki ji pravimo mišljenje.
Danes se namreč vse prerado enači misleca z intelektualcem, kar je seveda krepka neumnost. Če se malce poigramo s tem, bi lahko prišli do zaključka, da obstajajo redki čudovito dobri posamezniki, ki mislijo- to so intelektualci. Za intelektualca je namreč normalno, da misli, mar ne? S tem pa že zahajamo na spolzek teren, ta izjava v sebi namreč implicitno skriva dejstvo, da ostali...pač ne mislijo. Moderna znanost bi mi odgovorila:" Pa saj vendarle obstaja več tipov inteligence(misli), denimo čustvena, prostorska, muzična ipd. ". To je seveda res, vendar bi si želel dokazati, da navkljub temu, v odnosu človeka do sveta, v prvi vrsti obstaja misel. Le ta je tista, ki opredeljuje njegovo posledično izkustvo, dano namreč ni spoznano.
In, ker v odnos s svetom oziroma obstojem v svoji najširši pojavni obliki vstopa prav vsak posameznik, je tudi vsakdo zavezan misli. Ljudje smo si različni, a vsi na nek način iščemo svoje mesto v svetu, stremimo k temu, da osmislimo svoj obstoj. Vtem vstopamo v interakcijo z ostalimi, katerih odzivi in dejanja nam pri tem pomagajo. Ves ta proces je prežet z izrazito sposobnostjo do prilagajanja. . Že narava stvari je poskrbela, da so okorele vrste, ki se niso bile sposobne prilagoditi preprosto izumrle. Samo prilagajanje pa je, v kolikor ni stvar evolucije, za človeka v osnovi miselni proces. Življenje je zvijačno tako, kot se nam kaže že v sami naravi in tako kot ga doživljamo in mislimo vsak dan. Težko bi našli nekoga, ki nam bi prostodušno zatrdil, da se mu že od nekdaj vse dogaja kot si je zamislil, če ne drugega bi ga veljalo vprašati po zdravi pameti. Življenje je kot rogovilasta veja in poskušati ga narediti predvidljivega je kot poskušati to vejo spremeniti v ravno palico.. nemogoče.
In prav to je največja absurdnost, pri tem, da verjamemo da nekdo misli, drugi pa preprosto ne. To bi pomenilo, da se nekdo spopada z življenjem v vsej svoji kompleksnosti, za nekoga drugega pa je življenje zgolj sosledje predvidljivosti. Velja se namreč vprašati ali je sploh smiselno ločevati zavest, ki jo obremenjujejo misli o vsakodnevnem kruhu in zavest, ki je zavezana študiju, denimo človeške anatomije. V obeh primerih gre za hude intelektualne napore, seveda, da različne narave pa vendar človek v obeh primerih misli.
Bolj zanimivo je da se na neki točki človek, ki ima zagotovljen eksistenčni minimum odloči, da »ne bo več razmišljal«. Tudi takšna pozicija se mi zdi popolnoma nemogoča, odločiti se ne-misliti, v sebi že nosi idejo o čem ne misliti in na kakšen način ne misliti. Misli po mojem mnenju preprosto ne moremo uiti, le zakaj bi ji hoteli, le kaj je bolj čudovitega kot odtavati v ta svet in potem imeti neznanske napore pri izražanju domišljenega. V tem smislu je misel tisti sladki strup, ki nam zagotavlja vitalnost duha, njegovo rast skozi trpljenje.
Korenine znanja so grenke, a sadovi sladki.
Modra misel, ki nikdar, dokler bo človeštvo obstajalo, ne bo izgubila na veljavi. Dejali smo, da misli ne moremo uiti, a vendar, kam je usmerjena? Kam nas vodi? Mislim, da je končni cilj vsakega mišljenja resnica. A resnica je neskončno nedosegljiva, izmuzljiva. Resnice v resnici nikdar ne moremo ujeti.
V tem smislu smo vsi Francke, ki tekamo za vozom, ki ga seveda ne bomo nikdar ujeli.
Morda je bistvo res v tem, da ti:
Nič ne more uiti in ničesar ne moreš ujeti.

Dve skrajnosti današnje zavesti

2006-05-22T00:49:00.000+02:00

Pred kratkim je beseda nanesla na sam družbeni sistem v katerem živimo in seveda odnos, ki ga ima posameznik do le tega. S tem je bil mišljen seveda kapitalizem.
Kot ponavadi sem zastopal svojo teorijo o nujnosti truda za spremembe. Svoje mišljenje sem argumentiral s tem, da je kapitalizem kot tak skrajno izkoriščevalski tako do ljudi kot narave.
Na eni strani lahko govorimo o klasičnem izkoriščanju človeških virov, ki se ni kaj prida spremenilo od časov, ko sta Marx in Engels pisala komunistični manifest. Takšen tip izkoriščevalske proizvodnje je zgolj preselil svojo lokacijo. Ironija zgodovine je da se največje izkoriščanje proletariata dogaja prav v eni od redkih preostalih, za socializem deklariranih držav, t.j. na Kitajskem. Že Slavoj Žižek je nadvse pronicljivo ugotovil, da ameriški proletariat še zdaleč ni izumrl, temveč se je zgolj preselil na trge s cenejšo delovno silo.
Takšna eksploatacija je našim očem postala sorazmerno nevidna, dogaja se nekje daleč stran. Le zakaj bi se obremenjavali z njo? Denimo, da pristanemo na to skrajno cinično opredelitev.
Kaj nam torej še preostane, zdi se, da nam( s tem mislim na zahodno poloblo) gre precej dobro. Nevidna roka trga poskrbi za naravno selekcijo; najmočnejši bodo preživeli in s tem prenesli najboljše gene na prihodnje generacije, za propadle pa je vsekakor nepotrebno izgubljati besede. Oni so zgolj neke vrste izmeček, nepotrebni balast moderne družbe, ki s svojim večnim nerganjem, lenarjenjem in tatinskim izkoriščanjem bogatih zavirajo gospodarsko rast in nas ovirajo pri doseganju blaginje. Smiselno se je vprašati kako je prišlo do tega da je danes bit nekoga, ki ni ekonomsko uspešen v isti sapi reducirana tako na naravnega kot razrednega sovražnika. Socialni darvinizem neoliberalnega kapitalističnega diskurza namreč prav nič ne zaostaja za tistim, ki je bil prisoten za časa Hitlerja in Stalina.
Vsi mi čudaki, ki se sprašujemo v čem je smisel nenehne gospodarske rasti, ki na svoji poti več uniči kot ustvari, smo postali tako Židje kot Buržuji krasnega novega sveta kapitalizma. Kar je seveda logično, sovražnik kapitalizma je v prvi vrsti tisti, ki se sprašuje o njegovi smiselnosti in ponavadi kaj hitro ugotovi njegovo neusmiljeno destruktivnost.
S tem, ko pristanemo na sam diskurz in ga ne problematiziramo že v začetni fazi, smo že sprejeli pravila igre.
Ena od značilnosti današnjih »uspešnih« družb oziroma držav je prehajanje v enopetinsko družbo. Ta koncept je odlično razdelan v knjigi: Pasti globalizacije, ki vam jo priporočam v branje. Osnovna ideja je da se bo družba kaj kmalu znašla na točki, ko bo imela presežno delovno silo za katero dejansko ne bo potrebe, da bi bila sploh zaposlena. V tem smislu ne gre za klasično gospodarko krizo in množično odpuščanje, ki se stabilizira ob ponovni rasti. Ne, v tem primeru bo družba razvita do te mere, da bo potrebna zgolj še ena petina prebivalstva. Ena petina, ki bo zadostovala za normalno funkcioniranje gospodarstva in bo zaposlena v proizvodnji(v kolikor ne bo dokončno avtomatizirana), storitvenih dejavnostih na vodstvenih funkcijah itd. Ostalih osemdeset odstotkov prebivalstva pa bo postalo velik problem, saj bo potrebno za njih poskrbeti. Avtorja govorita o konceptu tittytainmenta, ki ga omenja Z.Berzezinski. Tittytainment je, tako Berzezinski kombinacija iz entertainment in tits, s tem ni mišljen toliko seks kot mleko, ki teče iz prsi doječe matere. Z mešanico dovolj omamljujoče zabave in dovolj hrane naj bi se dalo razpoloženje frustriranega prebivalstva sveta držati na višini.
Čas bo pokazal ali se bo takšna projekcija uresničila, vendar vsaj zase lahko trdim da to ni družba v kateri bi si želel živeti.
Za konec se je smiselno vrniti na začetek in pisati o tem,, kar sem nakazal že v naslovu. V odnosu do sistema obstajata dve skrajni zavesti, ki v enaki meri skrbita za njegovo zmeraj vnovično perpetuacijo. Ena od teh zavesti je japi, konformistični poslovnež, ki je sprejel pravila igre in je v samem igranju tudi nadvse uspešen.
V očeh družbe ima tako določen ugled in status, dojet je kot nekaj pozitivnega k čemur naj vsi stremimo. Najbrž ni potrebno pretirano poudarjati njegove vloge pri ohranjanju sistema.
Druga skrajna zavest je terorist, morda je malce absurdno trditi da tudi on v takšni meri kot japi skrbi za ohranitev sistema. Vendar se nam tako zdi zgolj na prvi pogled. Rdeče brigade v Italiji in gibanje Bader-Meinhoff v Nemčiji, so z radikalnimi oziroma terorističnimi dejanji v resnici dosegli prav nasprotno od tega, kar so si želeli. Namesto, da bi sistem oslabili so ga le še bolj okrepili in pripomogli k njegovi represivnosti.
V tem smislu mora biti vsaka kritika in akcija zastavljena skrajno domišljeno le na ta način bomo nekoč uspeli najti Ahilovo peto kapitalizma.

Viva la revolucion!

Brez naslova

2006-05-22T00:46:00.000+02:00

"In vendar sem skorajda popolnoma prepričana, da sem vaša žena!"
V rokah sem vrtel ugašajočo cigareto. Stvar je trajala že dolgo, kar se mene tiče predolgo.
S stene nasproti naju, je še zmeraj stoično opazoval za pest velik pajek. Na začetku tega pogovora se mu je v mrežo zapletla mesarska muha, ki jo je nato prav po gurmansko snedel.
Sedaj sem ta muha jaz. Jaz, ki me prebavlja kisla brozga tega pogovora. Naiven kot sem, sem na slepo verjel, da je zadeva že zaključena, da je bila o tem že rečena zadnja beseda.
Ampak ne! Očitno stvar še zdaleč ni končana.. njen blebet je postajal že prav neznosen.
"Gospa zagotavljam vam, da vas pred današnjim dnem še nikdar nisem videl" upal sem, da bo delovalo.
"To se mi zdi docela nemogoče, saj se poznava do te mere, da sva poročena" je histerično zavreščala.
" Seveda vam je ime...? "
"Ne, prav to vam poskušam razložiti, ni mi tako ime! "
"Aha, potem pa se vam globoko upravičujem" odkorakala je skozi zaprta vrata, na poti pa s svojo značilno kretnjo popravilo knjigo, ki je štrlela s police. Po vseh teh letih je končno odšla.
Vstal sem s fotelja v katerga vinsko rdeči barvi sem se utapljal zadnjih par ur. Pljuča mi je napolnila doza gorskega zraka, ki je priplavala skozi okno. Tu zgoraj je zrak res redek...
Vprašanje je, če so pekel dejansko ljudje okrog nas, s tem se vbistvu nisem nikoli strinjal. Kaj veliko ji res nimam očitati. Peklenska je zgolj naša predstava. Gre za refleksijo odseva neobstoječega. Spet se izgubljam med oblaki misli, a ne uzrem neba resnice. Obenem pa odkrivam toplo vodo, saj je vse skupaj zadovoljivo opredelil že stari Akademik. Sprehodil sem se do kamina nad katerim se je še zmeraj lenobno sprehajal pajek. "Ti, stari racionalist me seveda razumeš, kajne" Namesto odgovora je z nožico pokazal na pisalno mizo, kjer se je bohotila papirnata cvetača. Hmm, nemara bi se res lahko kratkočasil z branjem svojih starih pisarij...
Pa poglejmo, tale deluje, kar zanimivo:
...večkrat tudi v stilu pijanih kozmonavtov, ki iščejo svojo srečo blodeč po krvavih stenah maternice smisla. Dež jih zato skorajdanikoli ni motil, tako ali tako je bila vremenska slika ponavadi ugodna. S histogrami pa se tudi niso ubadali, saj so jih po pravici povedano jemali za irelavantne.
"Ta zgodba se mi zdi vendarle rahlo pretirana, povsem je namreč zanemarjena vloga nosorogov, tu vsekakor pridejo tudi oni v poštev, mar ne?" mu je ostro zabrusil in prav po klobučarsko rjavo divje odkimal. Tvoja neizkušenost se kaže torej tudi na tretji stopnji Kholbergove morale, odločil si se za premi govor, ko pa vendar njega prepričujeva in mu v resnici ne sporočava bistva v obliki direktnega govora. Ha, tudi v učitelj ste se ušteli, uporabili ste dvojino, grozničavo jasno pa je, da smo vsaj trije! On piše, on piše, on piše, piše, piše, pieš, piješ a piedi, peš...
"Stop piše, stop vejica, stop tri pikice! " "Jaz pa si želim karto za Amsterdam iz leta 1914!
"Nautrudno, utrujajoče sopihanje parne lokomotivice ju je opozorilo, da iščeta peron. V dolgi vrsti potnikov, ki so stali na peronu sedem, sta analizirala še posebej zanimive. Bila je gospa, ki ji ne bi prisodil čez sedemdest let, imela je sedem kovčkov in okrog nje se je v obliki elipse podilo sedem otrok, ura je odbila sedem zato so se začeli premikati sedem ter tja.
Vse tiste stopinje prahu, ki so bile sicer relativno nezanemarljive so se tokrat pokazale za usodne. Nekaj malega je še lahko improviziral potem pa ga je doletelo neizogibno in pogoltnila ga je puščava. Temu vsakdanjemu pojavu se ni več nihče čudil in nikomur ni zastal korak ob paru sandalov, ki so ležali sredi trga in okrog katerih se je vila spirala koncentričnih
krogov stopinj.
V neskončno večnost mračne marčne mavrice pa še naprej, dokler ne odkrijemo zanemarjenega žabjega ribnika, ki smrdi po dišečem jantarju. Pogovor s sovo nam razodene, da se nahajamo v praktično neodkriti deželi Pasjeglavki po imenu. Večkrat se sprašujem po cilju svojih misli, predvsem, ko mi zmedeno žuborenje v glavi prav po ekonomloncovsko daje slutiti horizont mogočega nemogočega.

Strast kot volja in volja kot strast

2006-05-22T00:42:00.000+02:00

Za izhodišče tokratnega razmisleka si lahko vzamemo preprosto dejstvo, da človek obstaja v prostoru in času. Skratka smo tukaj in zdaj.
Nadalje se lahko kot subjekt, členimo na našo eksistenco in našo esenco. Kar se tiče eksistence je za njeno normalno delovanje v resnici dovolj zelo malo, po drugi strani pa lahko zagotavljanje našega obstaja v določenih razmerah postane neskončno težko početje. Predpostavimo, da sama eksistenca v našem primeru dejansko ni problematična oziroma vsaj trenutno še ni ogrožena. Ostane torej vprašanje esence.
Na tem mestu pa je še pred obravnavanjem slednje, potrebno poudariti, da ti dve entiteti ne gre ločevati in ju je potrebno dojemati v paru. Zgodovinske izkušnje nam namreč kažejo, da je vzroke, za najbolj dramatične spremembe nujno iskati prav v odklonu eksistenčnega polja. Na eni strani lahko govorimo o totalni negativiteti, kar pomeni, da se subjekt sooča s skrajnim manjkom eksistenčnih predpogojev. V tem smislu individum oziroma razred, katerega član je, predstavlja zavest za sebe. Atributi te zavesti se kažejo kot radikalno stremljenje k spremembi. V tem smislu se takšna zavest vzpostavlja kot subjekt v duhu časa, ona je namreč tista, ki stvari potegne naprej. Naboj ki jo neizprosno žene naprej ni nič drugega kot totalno izničenje podreditve pred absolutnim gospodarjem, t.j. smrtjo. Takšna zavest dejansko nima ničesar izgubiti in se lahko(kar spet nakazuje na farso zgodovine) izrazi zgolj v popolni pozitiviteti spremembe. Skratka gre za zavest, ki se razvije iz dna in prodre na vrh obenem pa za sabo potegne celotni tok občega.
Opredelimo še eksistenco, ki kipi od absolutne pozitivitete oziroma je, bolje rečeno, z njo nasičena. V tem primeru gre za zavest, ki bo neizbežno opredeljena s strani drugega. Ta drugi pa bo seveda kdo drug kot absolutni gospodar. S tem v ciklu zgodovine zmeraj znova in znova pride do destrukcije najvišjega. S tem, ko dosežemo zenit ga namreč v resnici že presežemo in začnemo propadati.
Očitno eksistenca dejansko determinira esenco, kar je ob teh dveh skrajnih primerih seveda še bolj razvidno. V kolikšni meri in kakšno vlogo pa lahko igra pri vsem skupaj esenca, je vprašanje, ki se mi ga zdi vredno premotriti.
Izhajajoč iz materialistične analize, je edina možna točka za razmislek, vzpostavljena zgolj takrat, ko je eksistenca izravnana oziroma v ravnotežju. S tem se odpre določen manevrski prostor svobode, ki ga lahko izkoristimo za realizacijo razrešitve problema esence.
Esenco bom v našem primeru obravnaval kot substanco procesualne narave, kateri naj bi bilo imanentno zrenje k najvišjemu oziroma absolutu. V resnici pa je problematičen prav ta zor, ali bolje rečeno njegova skrajna nezadostnost in neučinkovitost.
Schopenhauer svet opredeljuje kot voljo in predstavo.
Bolj kot morebitne fenomenološke konotacije, ki jih v sebi nosi predstava, se mi zdi zanimiv koncept volje. Volja, ki je lahko dosežena in realizirana zgolj s strastjo. Seveda velja takoj pripomniti da spet operiramo z dvema neločljivima terminoma.
Golo dejanje, ki ga izvrši posameznik in je rezultat teh dveh elementov je po sami naravi stvari veličastno. Nič veličastnega v zgodovini ni bilo doseženega brez tega. Zavest, ki postane suženj svoje strasti, tega olja v motorju volje, je sposobna resničnega preseganja samega sebe.
S tem se poraja vprašanje izvora volje in strasti, precej zdravorazumsko se zdi, da volja spada med tiste komponente osebnosti, ki nam jih, oziroma si jih privzgojimo. Volja se na ta način kaže kot nekaj zunanjega, nekaj izven nas, kar svoj končni cilj najde šele v nas samih. Voljo bi lahko nadalje opredeljevali kot vsoto kvalitativno različnih entitet, t.j. kulture, ideološkega aparata, družbene nadstavbe itd. Gre torej za nekaj, kar se tekom našega življenja naučimo, ponotranjimo in potem To živi v nas samih. Vendar volja ni nekaj, kar bi prejeli in potem lahko na to pozabili, gre za neznosno nalogo perpetuacije. V službi katere se izkaže dejanska moč individuma.
Gre za precej paradoksalno situacijo, za ohranjanje volje je očitno potrebna... volja.
Na drugi strani se zdi strast precej bolj problematična. V osnovi bi lahko izhajali iz tega da je to tisto, kar je že od nekdaj je v nas.
S tem stvar nikakor ni olajšana, v resnici je še precej bolj kompleksna. Gre namreč za vprašanje kako spoznati tisto, kar imam v sebi in posledično to realizirati. Temu vsekakor velja nameniti zadostno količino pozornosti. Pri tej hoji v samega vase nam lahko služi izrek nad delfskim svetiščem; ki ne bo zgubil na svoji veljavi dokler bo živ vsaj še en človek; in sicer:"Spoznaj samega sebe". Pri tem početju nam vsekakor koristi volja, a vendar, volja brez strasti je prazna, strast brez volje pa je slepa.
Malce lažje vse skupaj postane, ko smo se že spoznali do te mere da se v nas vzpostavi relacija do tistega ognja katerega suženj postanemo. Pri strasti se kaže kot ključni moment samo odkritje, za razliko od volje za katero je značilna perpetuacija.
V delovanju se volja kaže kot gola forma, strast pa kot čista substanca. Na poti k absolutu se prepletata v dialektičnem odnosu.

Bom drugič kaj napisal

2006-05-22T00:41:00.000+02:00

Sedim pred računalnikom, odprem word, neki bo treba napisat. Le kaj?
Lahko začnem frajarit s tujkami in naredim tekst skrajno hermetičen, omenim par filozofov, katerih imena zvenijo skrivnostno.. razvijem neko tezo in v zadnjem odstavku naredim salta mortale, skratka vse skupaj zanikam in povem, da je bil tekst gola zajebancija in čista izguba tvojega časa. Hmm, lahko bi ampak se mi ne da; v bistvu se mi niti pisat ne da. Najbolje da si izmislim enega junaka. Ja to to bi znalo biti še kar vredu. No ja, naj bo. Nekoč (no, če sem čist iskren, ravno v tem trenutku) je živel nek pobič in se je odločil da bo nekaj napisal...
Ker ni imel ideje o čem bi pisal je vzel v roke časopis in prepisal prvo zgodbo, ki mu je padla pod roke:
"Meščani in meščanke-Pozor!
Po mestu se plazijo skrajno nevarni legvani! Napredujejo z osupljivo hitrostjo, pol metra na uro in so popolnoma nepredvidljivi ter zelo napadalni.
Danes ob 16.00 je prišlo do brutalnega napada, ko je kar osem podivjanih legvanov napadlo nič hudega slutečega sprehajalca.
Zaradi hudih duševnih bolečin se že zdravi v Polju, če pa se mu bo stanje poslabšalo ga bodo premestili v oddelek za najhujše primere, t.j. v Skedenj.
Po do sedaj znanih podatkih je skupina osmih legvanov obstopila, sprehajalca A.Z. ter ga začela neusmiljeno žaliti.
Kletvice so bile tako prostaške narave (na tem mestu si jih ne drznem ponoviti saj verjamem v nežno dušo bralca, ki mu bi takšna prostaškost skalila dušni mir.. morda celo do te mere, da bi ga bilo potrebno odpeljati v Skedenj) da se je nesrečni A.Z. zgrudil na tla in zajokal kot otročič.
Zlobni legvani so to priliko izkoristili in in mu iz žepa pokradli osem frnikul, dva zavojčka žvečilnih gumijev(po enkrat Bazooka in po enkrat Čunga Lunga), sedem že uporabljenih zobotrebcev in krajšo spominsko knjižico z naslovom: Kako postati Emo v teh korakih. Legvani so sedaj na begu, policija pa pospešeno deluje na tem primeru saj se zaveda resnosti s katero je potrebno obravnavati ta primer.
Žal pa je policijski proračun, izpraznjen do te mere da si ne morejo privoščiti fotorobota storilcev, zato policisti pozivajo vse ozaveščene občane naj si ogledujejo čim več dokumentarcev National Geographica, kjer bodo morda opazili legvane.
Po do sedaj znanih podatkih lahko policisti z gotovostjo trdijo da so legvani bitja, ki še najbolj spominjajo na mešanico minotavra, pikapolonice in albatrosa."
Pobič je odložil časopis in se malce počohal po jajcih, ter dvakrat krepko prdnil.
To je vbistvu krneki, en pobič k ene neumnosti v časpoisu bere. Mislm lahko bi se česa boljšega spomnil. Kaj pa če bi kakšno pesmico napisal... yeah right.
Lahko bi pa dramsko igro napisal, polno trpljenja, kjer bi združil najbolj moreče momente Ibsena in Cankarja.
Tko neki v stilu:
Sin: Mati umiram!
Mati: Ja itak, če si pa sifilis staknu pri tisti sosedovi vlačugi.
Sin: Ah, mati odpustite mi, bil sem tako nehvaležen sin, zmeraj sem vas zmerjal, če mi niste skuhali ekspressa ampak turško, če pa sem vas videl pred šolo sem se delal da vas ne poznam; ah mati, bil sem vas nevreden
Mati:Ja, Ivanček sej si bil res zmeraj, ena pizda nehvaležna, a se spomniš, ko si mi iz špajze jabke kradu?
Sin(na oči mu privrejo gorke solze): Mati! Res je...nikdar si ne bom odpustil.
Mati: Škoda, da ni več rajnkega očeta, pa da te ni večkrat z bikovko čez hrbet!
Sin: Priznam, zaslužil bi si!
Mati: Se spomniš, ko si sestri razdrl hišo lutk.. to jo je naredilo popolnoma noro.
Sin: O, da še predobro pomnim. O, ti bridki časi otroške nevednosti
Mati: Dej, Ivan saj veš da si to lansko leto naredu in od takrat je niso spustili iz Skednja
Sin: Sonca, sonca...son...(in izdihne)
Ja, recimo da bi dramska igra znala bit vredu, sam danes se mi res ne da pisat
Mah, bom drugič kaj napisal.

Iskreno telo in umazana duša

2006-05-22T00:38:00.000+02:00

Človek se že od nekdaj z veseljem cepi na dvoje.
Na telo in dušo.
Nemara je eden prvih krivcev, ki mu lahko pripišemo ta dualizem, kdo drug kot Platon.
Najlažje bi njegov nauk razložili z vzklikom, s katerim je Diogen prekinil predavanje, ki ga je Platon imel na nekem trgu, in sicer:"Vidim konja, a ne vidim konjstva! ". V čem je tu problem?
Platon je svet delil na materijo oziroma čutom dostopno raven, skratka to, kar lahko vidimo, vohamo, slišimo, pojemo ipd. Na tej ravni se nahaja konj, ki ga jahamo, hranimo, za njim čistimo drek...
Pomembnejše pa je kraljestvo idej, zgolj umu dostopnih resničnosti, ki določajo materijo.
Skratka imamo celo množico različnih konj: delovnih in dirkalnih, belih in črnih, mršavih in plemenskih. Vsi pa so emanacija pralika oziroma ideje konjstva, katerega Diogen seveda ni mogel videti.
Tudi človeško telo je na ta način razdvojeno. Na eni strani se soočamo z našo telesnostjo, za katero je zmeraj znova potrebno skrbeti. Telo je potrebno hraniti, oblačiti, umivati, striči, pustiti mu je potrebno, da uživa ipd. Telo je žival.
Na drugi strani pa imamo čisto dušo, ki zre božanske resnice in se posveča kontemplaciji. Skrbi za razvoj duha in si na vse pretege želi odcepiti se od neznosne zemeljskosti, ter zaplavati v svet idej.
Religija, je vse skupaj pripeljala do točke, ko se telesa sramujemo, ga dojemamo kot inkubator iz kosti in mesa v katerem se nežna duša rojeva v onostranstvo.
O, ko ga le ne bi imel, tega prekletega telesa, ki se mu prdi, ko je to najmanj primerno, ki bi prespalo še svoj pogreb, ki smrdi, ki smrdi do večnosti in nazaj.
In kaj si sam mislim o takšni in podobni( predvsem krščanski) šari....larifari.
V resnici je ravno obratno, telo ni krivo ampak iskreno.
Kar pa se duše tiče imamo z njo res možnost postati boljši človek, vendar bodimo pazljivi s tistimi, ki nam o tem pridigajo.
Njihove duše so nemalokrat bolj umazane od prašičjih riti.

Kartonska škatla

2006-05-22T00:37:00.000+02:00

Mračno jutro, suha usta in zvonkljajoča glava, ki jo drobita dva betonska stebra. Izkobacam se iz svoje kartonske škatle in vase zlijem vrček žebljev, malce pogrgram potem pa jih pljuvam v mimojedoče ščurke, ki v resnici ničesar ne jedo.
Škatlo pospravim pod posteljo.. le kaj bi se zgodilo, če za vsakim soncem ne bi posijal dež(o tem si ne drznem premišljevati, pa vendar to premišljuje o meni).
Vdrem skozi odprta vrata in se izstrelim v dolgčas vsakdana.
"Sosed sprašujete me zakaj sem vam v glavo vrgel opeko".
"Torej, da seveda, dokaj utemeljeno vprašanje se vam ne zdi" mi je zabrusil in še z večjo vnemo začel brusiti svoj mesarski nož.
"Pa se lotiva morebitne racionalne utemeljitve tega mojega v osnovi vendarle nekoliko predrznega dejanja- poglejte vaša misel in posledična argumentacija le ti sta me neznosno spominjali na opečno strukturo, trdnjavo iz opek" sem začel in mu za lahkoten premor vrgel še en kamenček, kar je sprejel z neprikrito nejevoljo.
"Poslužil sem se zgolj sinhronicitete, kot bi dejal Jung... materializiral sem svoje argumente!" zdelo se mi je, da sem sedaj prav gotovo do potankosti obrazložil svoje dejanje. "No, prav pojdi zdaj norec, da ti ne dam še sam tako ostre argumentacije, ki ti bo odrezala ušesa" je odgovoril in si še naprej obvezoval glavo- povoji su mu prav pristajali in privzemali obliko turbana, še prikupneje pa je deloval, ker ga je rdče barvala njegova kri.
Veselo se mu pomahal v slovo, potem pa me je pot vodilo skozi mestno kanalizacijo. Tamkajšnje vonjave me niso pretirano navduševale, zato sem kolebal med tem ali naj jo mahnem na mestno smetišče ali pokopališče, kjer pa v resnici ni žive duše. Ko sem tako razmišljal in se vmes že skobacal iz podzemlja ter ob tem povzročil nesrečo ali dve sem v stranski ulici opazil nadvse zanimiv zid.
Približal sem se mu in odtrgal plakat, ki je visel na njem. Na njem je pisalo: "Pozor samo za trčene!" hm, hm trčen pa še nisem, no saj to lahko hitro popravimo, plakat sem zvil in ga zbasal v žep ter se skakajoč odpravil proti cesti.
Ni mi bilo potrebno dolgo čakati, da mi je ustavila…ko so se meglice razkadile jo je končno zagledal. Na robu prepada, njeni lasje so mehko plapolali in temno rjava barva je nanj vplivala izredno spokojno. Iz njenega pogleda, ki je bil uprt v daljavo je zlahka razbral neskončno globino njene duše. Globino za katero se je zavedal, da je ne bo mogel nikdar popolnoma razumeti. Skrivnostno in težko pa vendar izravnano s pravo mero človeške topline. Srce mu je krvavelo saj se je zavedal, da mu je popolnoma nedostopna. Vseeno pa je lahko mirno dihal le ob njeni prisotnosti. Ves proestali čas mu je zapolnjevalo sladko pričakovanje, ki ga je prav neznosno glodalo. Razum in srce sta bila v večnem sporu kot pes in mačka. "Midva morava trčiti! " sem zakričal.. "Vabim te na dramsko predstavo: Samo za trčene" iz žepa je potegnil list in začel brati:
…je hodil in bil ter tega več dojel ni se smehu je vdal in svoj propad v prepadu raziskal, ko je na krokarju sedel ga je orel obletel; visoko je že bil še nižje bo padel v žrelo sveta, ki sovraži življenje, kdo se mu bo odpovedal, če ne on sam sebi, zakaj se še sprašuje kaj išče, če bo v resnici najden s strani samega sebe in bo potem tvoril izpopolnjeno celoto v kateri so večno zevajoče luknje smisla, kaj je v resnici vprašal starca, ki mu je zastavil uganko: kdo si, rekel mu je lahko le rubikova kocka, bolj se še ni spoznal, lahko ga bi ubil, vendar je v resnici vsak samomorilec le navaden morilec svojih neizpolnjenih sanj, sanjal je volka, ki ga poje človek in se spremeni v podgano, ki jo okuži uš in okuži Evropo, ki pade z bikovega hrbta in se utopi, debeli rejeni podgani, ki je po drugi vojni premagala medveda in začela osvobajati svet…
Že zdavnaj je odšla, nedosegljiva kot vedno, poslovil sem se in nadaljeval svojo pot naprej po kanjonu.
Začutil sem neznansko potrebo po kopanju, čeprav se danes še nisem okopal. Nenadom sem z lopato zadel ob kartonsko škatlo in jo povlekel izpod postelje, bil je povprečen dan.
Odprl sem pokrov in se zaprl vanjo. Opazil sem, da ležim na kupu popisanih listov, morda pa bi lahko iz njih nastala zgodba… pa poskusimo:
Mračno jutro, suha usta in zvonkljajoča glava, ki jo drobita dva betonska stebra. Izkobacam se iz svoje kartonske škatle in vase zlijem…

Dialektika

2006-05-22T00:33:00.000+02:00

Zakaj bi torej našemu blogu lahko bilo ime tudi dialektika(se navezuje na Je pa ni blog , glej tu).
Aristotel za utemeljitelja dialektike šteje eleatskega filozofa Zenona. Ta je bil učenec slavnega Parmenida in si je za podkrepitev njegovega nauka izmišljeval še bolj slavne paradokse (npr. tistega zakaj Ahil ne more prehiteti želve). Tovrstni paradoksi so še danes aktualni, vendar se na tem mestu ne nameravam ukvarjati z njimi.
V zgodovini dialektike ne moremo mimo Sokrata, le ta je razvil zanj specifično metodo, ki se imenuje Sokratska elenktika. V današnjem času bi ta izgledala nekako takole: na ulici bi k vam pristopil zanikren, malce debelušen, možak, nadvse odbijajočega videza. Navidez neobvezno bi vas denimo vprašal:"Kaj je za vas dobro?" Predpostavimo, da bi se z njim dejansko zapletli v pogovor in ga ne bi že takoj odpisali kot versko blaznega ali nekoga, ki je malce globoko pogledal v kozarec.. potem bi se znašli v Sokratski elenktiki. Ta pogovor vas bi slej, ko prej pripeljal do zadrege(aporije), ki bi razkrinkala da v resnici ne veste kaj je dobro, temveč, da ste zgolj mislili da veste. Sokrat pa ni bil nekdo, ki bi drugim solil pamet, tudi on sam ni vedel kaj je dobro! Od sogovornika je zahteval več, svojo veščino je imenoval majevtika ali babiška veščina,. Sam zase je trdil da samo prisostvuje pri rojevanju ideje sogovorca. Naj tovrstno veščino pokažem na primeru, ki je zaradi njene doslednosti humoren, vendar nam vseeno da slutiti bistvo sokratske metode:
Nekoč je Sokrat na cesti opazil suličarja, ki je tekel za nekim človekom.
"Primi ga, primi ga!" je zaklical suličar, toda Sokrat se ni zmenil. "Kaj si gluh?" se je jezil preganjalec. "Zakaj nisi prestregel morilcu poti?"
"Morilcu? Kaj meniš s to besedo?"
"Človek božji, le kje si se vzel! Morilec je človek, ki ubija!"
"Torej mesar?"
"Norec stari!Človek, ki ubije drugega človeka!"
"Aha, vojak!"
"Ne!! Človek, ki ubija v mirnem času."
"Že razumem: rabelj."
"Idiot! Človek, ki ubije sočloveka na njegovem domu!"
"A, tako! Zdravnik, kajne?"
Suličar je ves obupan stekel naprej.
Bistvo dialektike kot jo je prakticiral Sokrat je povzeto v njegovem slavnem reku:
"Vem, nič ne vem". Sokrat je želel drugim pokazati, da to, v kar marsikdo slepo verjame in je zanj edina možna resnica, v resnici le ni tako preprosto. S tem pridemo do prvega jepanija.
Na kolesu zgodovine se zasukajmo za par tisočletij in se posvetimo temu, kar je imel o dialektiki povedati njen moderni oče G.W.F. Hegel. Kompleksnost njegove misli je tolikšna, da so kakršni koli površni povzetki (kot je med drugim ta) obsojeni na propad. Pa vendarle poizkusimo... Hegel in moderna dialektika, se v osnovi ne ločita od antične, v obeh primerih gre za logični sistem mišljenja za katerega so značilne določene prvine. Morda najbolje izpostavimo razliko med antično in Heglovo dialektiko, če naredimo sledečo primerjavo. Za starejšo dialektiko bi lahko dejali, da je parni stroj, za hegeljansko pa da je jederski reaktor. Skratka gre za neznanski kvalitativni preskok.
Osnove Heglove dialektike lahko orišemo sledeče: vse se začne s tezo, ki ji sledi negacija oziroma antiteza, do pomiritve nasprotij pa pride v sintezi, vse dokler se iz nje ne razvije nova teza. Vse skupaj se zaenkrat sliši nadvse abstraktno vendar je v resnici nadvse konkretno. Sam Hegel je dejal, da je umno dejansko in dejansko umno.
Vzemimo za primer teze posameznika v okviru družine. Vsaj na simbolni ravni je ta vpet v čustvene odnose, ki jih preveva zaupanje in naklonjenost drug do drugega. Kot antitetza se nam kaže posameznik v okviru gospodarstva, tokrat gre za boj vseh proti vsem, edino merilo uspešnosti je profit. Kaj bi bila torej sinteza?
Sinteza je država, ki v svojem okrilju vključuje in regulira posameznika tako kot člana družine in kot akterja na trgu.
Teza je torej homogena enotnost, antiteza heterogena neenotnost, sinteza pa enotna heterogenost.
Posameznik najprej je, potem ga ni; na koncu pa je in ni.
Zanimivo je da sta se hegeljanske dialektike posluževala tudi tako goreča kritika Hegla kot sta Kierkegaard in Nietzsche.
V obeh primerih lahko zasledimo koncepcijo etičnega razvoja duha, ki se podreja pravilom dialektike. Pri Kierkegaardu se človeški duh začne v estetskem stadiju, kateremu se smisel kaže kot nekaj izven njega. Kot tale sočna pečenka pred mano, ali tista brhka mladenka tamle na postelji... Tovrstna eksistenca posameznika privede v obup, saj v njem ni v resnici ničesar, kar bi ga osmišljevalo.
Zato duh preide v etično fazo za katero je značilna resnost, zavzetost, predanost. Ta stadij je posameznikovo osmišljevanje samega sebe. Je odločitev zavesti za samo sebe, ki je prek tega sposobna ločiti med dobrim in zlom. Vendar Kierkegaardu tudi to ne predstavlja zadovoljive rešitve, saj posameznik še zmeraj ni sposoben živeti etično idealno, nad njim namreč še zmeraj visi greh. Zato lahko do zadovoljive razrešitve nasprotij pride zgolj s prehodom v religiozni stadij.
Kierkegaard pravi:"...vsebina vere je paradoks, da je večnost prišla v čas, tj. da je bog postal človek". Ker človek sam ne more spoznati resnice temveč mora od boga prejeti pogoje za to spoznanje, za Kierkegaarda do pomiritve oziroma sinteze lahko pride le v religioznem stadiju duha.
Kakšen pa je razvoj ontologije duha po Nietzschejevem mnenju? Dialektičen, kakopak. Nietzsche govori o treh premenah duha. Na začetku je duh kamela, saj potrpežljivo nosi in prenaša dekadenco konkretne dejanskosti. Šibi se pod bremenom trohneče kulture, impotentne filozofije, zasužnjevalne religije... Duh se temu upre! V antitezi se odvija srdit boj med levom, ki simbolizira upor in nov svoboden duh ter rjove:"Jaz hočem ! ", ter zmajom, ki zastopa stari red in vrednote ter bruha: "Ti moraš!".
Na koncu razvoja pa človeški duh postane, kdo drug kot otrok!
To je pravi simbol nadčloveka, ki se igra igro ustvarjanja in onkraj dobrega in zla iz kaosa ustvarja nov smisel.
Dialektiki človek očitno težko uide, uide pa ne uide če se prej ne znajde pa znajde na blogu je pa ni.

Romar

2006-05-22T00:31:00.000+02:00

Človek v nekaj vendarle mora verjeti!
Občutek tesnobe, ki ti kot jeklena pest stisne prsni koš je drugače prav neznosen. Verjeti v samega sebe je lepa eksistencialna misel, a ne nudi oljšanja. Tudi, ko izhajamo iz te pozicije namreč verjamemo v nekaj v sebi, v del celote katere vsota je naša oseba.
V tisti del, ki nam povzroča tesnobo pač ne kaže verjeti.
Najbolj neznosno je prav to zavedanje človekove samosti, tega da nas za zaprtimi vrati ne čaka nihče drug kot prav mi sami.
Vsak razmišljujoči je največji pekel samemu sebi.
Višje kot se vzpenja misleči, globlje in bolj boleče lahko pade, misel je najbolj božanska stvar v človeku, obenem tudi najbolj demonska. Zavezati se misli pomeni v pravem smislu živeti, pomeni izbrati si proces rasti duha. Ta proces pa je vedno znova boleč. Je zmeraj novo rojstvo, je vpetost. Vpetost med nekaj, med zavest o svoji nevednosti, ter stremljenje k doseganju vedenja. Misleči je večni romar, ki nikdar ne doseže cilja, obenem pa se ne more nikamor vrniti.
Kogar koli sreča, ter kdor koli mu ponudi prenočišče v njem zbudi domala otroško vzradoščenost. Kali pa mu jo zavedanje, da zanj v resnici nikjer ni postanka in da ga prav zares nihče ne more spremljati. Globoko v sebi vsak romar sprejma neznosno zavest svoje samosti, tudi kadar hodi skozi obljudene kraje. Vendar za razliko od množic, ki jih vedno znova pušča za svojim hrbtom, nikdar ne občuti prave osamljenosti.
Ta bi ga napadla zgolj v primeru, da bi zanikal samega sebe, v primeru da bi zanikal pot. V takem primeru bi se lotil iskanja odgovorov tam, kjer jih nikdar ne bi mogel dobiti.
Romar ni odljuden samotar, ki bi se zmrdoval nad ljudmi, ter jih zaničeval.
Prav nasprotno.
Res pa je da se tako drugi kot on sam zavedajo, njegove zavezanosti poti. Med njimi so njegovega spoštovanja najbolj vredni tisti, katere vpraša za smer.
Spet pa se oboji zavedajo, da bo še pred zoro zmeraj znova odrinil. To da bi romarju vzeli pot, kratko malo pomeni, da bi mu vzeli vse nadaljne razlage za življenje. Na srečo pa te moči nad njim nima nihče drug kot on sam. Zaveda se, da bi v primeru da se ustavi njegov duh postal šibak ter krhek. Zato se nikdar ne ustavi.
Vztrajno koraka v samega sebe.

Ne mravlja ne pajek

2006-05-22T00:17:00.000+02:00

Francis Bacon, si je zamislil, da je najvišji smoter znanosti, ta da služi človeku pri njegovem obvladovanju narave. Človek naj postane gospodar narave, ona pa naj se mu nudi v užitek ter naj stoično prenaša njegove kaprice.
Kaj je s tem mišljenjem narobe? Nič, razen tega, da je napačno in da vanj verjamemo ter ga prakticiramo še danes!
Vprašajmo se zakaj kapitalizem sploh lahko funkcionira? Če na tem mestu odmislimo, izkoriščanje ljudi, presežno vrednost, ki jo ustvarjajo in s tem seveda profite, pridemo do preproste ugotovitve... Narava nima cene!
Vse okrog nas ima ceno, računalnik na katerega v tem trenutku tipkam, stol na katerem sedim, radio katerega vmes poslušam ipd. Le narava nima cene, kar je seveda logično.
Prvobitna akumulacija kapitala, ki je nujni predpogoj za razvoj vsakega kapitalističnega gospodarstva se izvaja prav na račun narave. Spet se vračamo k že prej omenjenemu odnosu gospodar/hlapec. Človek je razvil svojo znanost in pozitivističen pogled na svet, naravo je začel meriti, ugotavljati naravne zakonitosti, jo izražati v statistikah itd.
Uveljavil se je mehanicistični pogled, nastala je iluzija da človek narave ne samo razume temveč jo je sposoben celo spreminjati, ko pa jo povečini zgolj uničuje. Vzemimo zgolj aktualni primer, ko se je slovenska država zadolžila za gradnjo novih avtocest. Avtocesta ne redefinira samo časa, ki je potreben za pot s točke A do točke B. Temveč na novo opredeli tudi sam prostor v katerega je postavljena saj vanj grobo poseže.
Kakšen pa je v resnici cilj te krajše poti? Višja kvaliteta življenja prav gotovo ne, res ne vem koga na dolgi rok osrečuje in notranje izpopolnjuje ta krajša pot. Gre za vpetost v širše procese znotraj katerih si država kot je Slovenija ne mora privoščiti, da odneha, da postane prva. Prva, ki bi dejala:" Imejte svoje avtoceste, mi pa bomo denar raje vlagali v okolju prijazno tehnologijo". To bi bila nadvse prisrčna, a obenem naivna poteza. Predstavljam si pogovore po bruseljskih hodnikih:"Najprej jim znori predsednik, sedaj pa so nori že vsi po vrsti"...
Skratka človek ni gospodar narave in nadvse nevarno je da se kot takšnega dojema, človek je integralni del narave. Je politična žival sposobna političnega delovanja, zato do narave nosi večjo odgovornost kot druga živa bitja.
Če se vrnemo k na začetku omenjenemu F.Baconu, lahko izpostavim njegovo metaforo proti njemu.V svojem iskanju nove metode za novo znanost, ki bo človeku omogočala gospodarjenje nad naravo, kritizira dva tipa razmišljanja.
Na eni strani označi racionaliste za pajke, ki gradijo občudovanja vredne sisteme mrež, vendar pri njih vse prihaja od znotraj in nima nobenega stika z realnostjo. Nasproti njim kritizira empiriste, ki so kot pridne mravlje in na kupe znašajo ogromne količine informacij, potem pa ne vedo kaj bi z njimi počeli.
Človek v odnosu do narave ne sme biti ne pajek, še manj pa mravlja. Narave ne sme zgolj misliti, ali pa jo zgolj preučevati. Morali bi se zavzemati za sintezo obojega. Naj za konec navedem misel M.Foucaulta:
»Človek je tisočletja ostal to, kar je bil za Aristotla: živa žival, ki je poleg tega, sposobna političnega obstoja; moderni človek je žival v politiki, katere življenje živega bitja se postavlja pod vprašaj.«